13.04.08
Z avtom do spodnje postaje tovorne za Kokrsko sedlo. Pot kopna vse do edine jeklenice v gozdu (no, tam je po plazu sedaj 'goličava'). Višje se že pošteno ugreza, v dnu sedla naposled natakneva krplje. Sneg do koče vseskozi povsem ojužen, hoja pa, no ja, brez krpelj bi šlo precej težje. Namero po obisku Grintovca tokrat hitro opustiva, razmere so vse prej kot rožnate (med drugim pregosta megla ...)
Pogreti sva se šla v zimsko sobo, vrata mi je uspelo odpreti s cepinom (brez kakršnekoli škode).
Sestopila sva brez krpelj, do dna sedla v pogrezanju skoraj do riti. V gozdu naju ujame rahlo rosenje, snega pod nogami kar naenkrat ni več.
V avtu naju objame prijetna misel. Je bilo vse skupaj res, ali le kratek dotik topeče se fatamorgane ...
Pa srečno, kjerkoli.