Kljub že poznemu dopoldnevu, se odločim da grem čez Grmado na Šmarno. Pa saj ni tako vroče
. Parkiram pri Lipi, na moje veselje je bila rampa dvignjena, vzrok za to ugotovim ob povratku - blagajna je bila razdrta in nekaj so šraufali po njej
. Ob cesti jo mahnem proti Vikrčam in začetku Westrove. Po koncu prve runde skal, ko pot zavije rahlo levo in je majhen raven prostorček, da se malo razgledaš naokoli, zagledam desno od sebe večjo skalo, na njej markacijo, in glej zlomka, nad markacijo kača
. Prou luštno je poležavala na sončni skali. Temno rjava in črna vzorčasta, fi bi rekla tako na oko cca. 25 mm. Nekaj sekund strmim v njo in tuhtam kaj narediti, no potem je gospa kača prevzela vajeti v svoje roke in začela stegovati svoj gobec
, tko da sem jo urno ucvrla nazaj proti dolini! Ja če ne gre po Westrovi, bo šlo pa po kateri drugi
.
Od izhodišča zato nadaljujem po Kovačevi, potem desno na Pot svobode in šele na mestu, kjer se poti priključi Mazijeva srečam prvega človeka
. Po celotni poti na vrh Grmade srečam vsega skupaj 3 ljudi, pa zato toliko več živalskih primerkov, poleg že omenjene kače še kuščarja pa nekaj miši, ptičev, da letečih žužkov sploh ne omenjam
Z Grmade se spustim na sedlo in naprej proti Šmarni, kjer pa bi se človeška sorta že lahko kosala z živalsko
, eh pa saj je vedno tako. Po prijetnem poležavanju na "plaži" Šmarne sledi le še prijetna pot Čez peske proti avtu.