Danes sem se po dolgi želji prehoditi to pot okorajžil tudi jaz. Zjutraj so sicer meglene kape pokrivale vrhova Raduhe in Ojstrice ampak zaupal sem meteorologom da bo lep dan - saj pa menda ne more vsak dan deževati
Pot po lepi dolini vedno hitro mine in kmalu sem pri Robanovi planini iskal trikotno vzpetino, za katero se prične pot. Našel sem jo, po krajšem sprehodu skozi gozd pa tudi grapo, ki vodi do vrha. Po vzponu se razveselim značilne skale in potke pri njej, torej mi je uspelo. Potki se je dalo relativno lepo slediti, prav neverjetno je speljana po tistih strminah kot stopnišče v nebo, zelene packe je nekdo že očistil (bravo!), vendar višje kot sem bil manj očitna mi je bila pot. Vrnil sem se na zadnjo točko, za katero sem bil prepričan, da je prava pot in ne kakšna gamsja stečina, se že skoraj obrnil, pa sem rekel da poskusim še enkrat.
Vrnil sem se na mesto, kjer sem že bil, tam me je na grebenčku čakal gams - stražar in nekajkrat zažvižgal, potem pa odpeketal. Sledil sem mu, vedno manj prepričan, da sem na pravi poti, prišel še do trojne votline, nato pa še navzgor po zoprnem melišču do sedelca, kjer sem obupal, se obrnil in vrnil po isti poti. Ko zdaj gledam slike ostalih sem bil na pravi poti, na vrhu grape (rozka sliki 8 in 9) in torej že blizu hišice pod Utami, škoda, da sem se pustil demoralizirati melišču po grapi. Sem pa vseeno imel pošteno turo, sploh spust po tej poti je kategorija zase...
Vso pot nisem videl niti enega možica in le tu in tam kako vejo ruševja, ki jo je nekdo pred desetletji odžagal.
No, enkrat pa jo prehodim v celoti in to samo navzgor
lp,Rok