Danes še pred peto zjutraj parkiram pri velikanki v Planici. Počasi se dela dan, pot po od dežja namočeni dolini pa mine kot bi mignil. Pri Domu v Tamarju se nagledam Jalovca v jutranji svetlobi in nadaljujem naprej proti Kotovemu sedlu. Ker je bila pot vlažna, malo večja previdnost ni bila odveč. S Kotovega sedla nadaljujem proti Jalovcu. Že kmalu zatem je bilo potrebno prečiti prvo snežišče, teh prečenj pa je potem sledilo še nekaj. Z nadevanjem in snemanjem derez (na paščke) sem se kar dodobra zamudil
, potem pa si je bilo na nekaterih mestih potrebno s cepinom izdelati še par stopov za varno prečenje strmega snežišča, kjer so bile jeklenice pošteno pod njim. Odločil sem se, da tam ne grem po snežišču (slaba togost sistema dereza-čevelj in velika ter pomrznjena strmina) in sem vse skupaj obplezal po desni, saj sem vedel, da se zgoraj lahko priključim na markirano pot. Potem pa je sledilo le še par manj nevarnih snežišč in vrh je bil dosežen
. Za zgodnjo uro sem bil nagrajen celo z nekaj razgleda
. Vreme se je nato začelo kvariti, a kot je bilo potem videti iz doline, ni bilo sile. Vrnil sem se po isti poti. Lp!