Janče (792m)

Včeraj sem se končno podala na že davno začrtano turo na Janče. Izhodišče je bila železniška postaja v Lazah pri Dolskem. Prvih 20 minut te preseneti kar pošten klanec, kjer zagrizeš skoraj v kolena. Vendar, ko se pot priključi na makedam, postane prav prijetna. Do vrha, kjer me je čakal fenomenalen razgled, sem se prebila v 1h 30min. Izlet amsolutno priporočam

Kako je pa s psi? Nad strmino gre pot čez dvorišče, kjer imajo dva spuščena psa. Še više imajo tudi psa(tudi tam sem enkrat srečal dva psa), ki je bil spuščen. Mene je nekoliko strah samega in sem enkrat iskal primerne ovinke, da bi se psov ognil.

Druga varianta poti iz Laz (avantura v divjini) je neoznačena pot in brezpotje ob potoku Gostinca - včasih je pot spodaj mokra, drugače pa pot omejujejo veje. Ko več ne moreš dalje sam poiščeš prehod do kolovoza desno nad potokom po brezpotenem strmem pobočju.

Na spletnih straneh Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije sem v njihovem vodniku slučajno naletel tudi na opis poti na Janče, ki vključuje spust v globel Gostince (Vodnik.pdf).

Glede nato, da vodnik opisuje spust v Gostinco me zanima, če je ta pot v naravi markirana ter kakšna je ta pot (kolovoz, gozndna vlaka, pešpot...).? Pa še to če mi zna kdo povedati, kje z Janč se sploh odcepi pot za gostinco, saj odecepa na terenu nisem zasledil. Hvala

Pozdravljeni,

mogoče ve kdo kak je koča odprta čez zimo?
hvala

V kratkem planiram na Janče pohodniško. Zanima me označenost poti in ideja za kakšno zanimivo krožno ali nivojsko kombinacijo. Eno že imam nekako v glavi ampak vsak predlog bi bil dobrodošel in morda še spremenim realizacijo...Lp

Z vlakom do Jevnice, nato pa sestop v Litijo. Čudovita krožna tura, katero bom najverjetneje že prav kmalu ponovil.

Ali mogoče iz Litije mimo Šmartna do Bogenšperka in po Badjurovi na Janče - če ti je za malce daljše kolovratenje. Dol pa po omenjeni v Litijo ali po najbližji v Jevnico ali pa mogoče kar naprej po Badjurovi v Dolsko, kjer spet lahko ujameš vlak. Mogoče te tako zgrabi, da kasneje oddelaš še preostali 2/3 Badjurove poti (skupaj prek 90 km). V vsakem primeru bo tudi tole popot'vanje z "ajzenponarskim" pridihom.

Tapravo popotvanje z ajzenponarskim pridihom je tudi od Litije do Čateža. Z vlakom do Litije, nato pa sestop v Šentlovrenc, kjer počakamo na 500 let star cug, ki pripelje iz Črnomlja oz. iz Metlike. Skratka, tapravo popotvanje, kot v starih cajtih.

Že komaj čakam.

Mimogrede, letošnje popotvanje bo 09. listopada, leta Gospodovega 2013.

Trije predlogi,prva varianta nekoliko prekratka...druga zanimiva ampak primerna bi bila samo do Jevnice - Dolskega...podaljšek Badjurove morda za kolega iz foruma, ki se trenutno muči s SPP, ko bo uspešno opravil regeneracijo - držim pesti, da mu uspe podvig in tretja tudi vredna razmisleka, čeprav tako daleč na Dolenjsko nimam še zaenkrat v planu...Zanimivi predlogi, vsak po svoje lep...Lp

Včeraj nas je skupina 20 planincev šla z Jevnice na Janče. Imeli smo čudovit zimski dan. Razmere za hojo so bile ugodne, na vrhu pri domu je pihalo, zato smo se skrili vanj. Tu smo bili navdušeni nad prijaznostjo ostalih gostov in osebjem. Bili smo skupina in smo imeli več otrok. Takoj so nam izpraznili par miz, da smo lahko sedeli v skupini. Tudi sicer je bilo v domu prijetno toplo.

Osnovno vodilo in točka poti med Zalogom in Lazami so bile Janče..pred in za njimi še en lep kos sveta nekoliko višje nad desnim bregom Save. Škoda besed fotke bodo povedale več...Janče792/Zalog-Laze, 01.05.2014
Zjutraj v Zalogu nekaj megle, v nadaljevanju sončno, pot prijetna, le tu in tam nekaj blatne podlage...Janče med Zalogom in Lazami, 01.05.2014.Lp

Janče imajo nad morsko višino 794m ne pa 792m

In kaj spremenita 2 metra...Z višinami je tako, da različni viri različno povzemajo višine. Vse to je še nekje v okviru standardne napake. Geodetom verjetno dva metra nekaj pomenita, nam planinsko/pohodniško/tekaško(kolesarskim...navdušencem verjetno nič.Ja, lep je svet Janč in okolice, na ,,prepihu,, številnih povezav...Lp

Nekaj utrinkov z včerajšnjih Janč.

Lep današnji popoldanski pohod na Janče.Bilo je precej vetrovno in hladno.Pot brez posebnosti.Lep pozdrav.

Lep popoldanski sprehod do Janč. Lep jesenski dan je ponudil lepe razglede in nabiranje jesenskih dobrot.Lep gorniški pozdrav.

Janče, 794 m visok vrh blizu Ljubljane, super razgledi v današnji zimski pravljici....v Ljubljani pa cel dan megla. Otroci in starši so uživali v zimskih radostih, sankanje, postavljanje snežakov, drugi pa v hoji. Možni so dostopi iz Litije, Jevnice, Zaloga, a ta je kar dolga, seveda pa se lahko bližje pripeljemo z avtom, do nekaterih izhodišč z vlakom. Razgledi so bili danes čudoviti, od Snežnika do Triglava in seveda Kamniške gore kot na dlani. Danes spust proti Volavljam, Prežganju, Trebeljevem in potem proti Malemu vrhu in na drugo stran proti Višnji gori...

Včeraj (ponedeljek, 6. april) po grapi Gradolskega potoka skoraj do izvira pod vasico Tomaž, nato levo navzgor proti Vnajnarjem in še malo naprej do vzpetine Mali Brovec in približno po isti poti nazaj.

Kolovoz, ki vijuga pod grapi enkrat na eni, enkrat na drugi strani potoka, se zlagoma izgublja. Po kakšnem kilometru grapa postane ožja, temačna, morda za samohodca v poznem popoldnevu celo nekoliko srhljiva. Kolovoz tam izgine, sem ter tja je mogoče zaznati slabo uhojeno pot. Kljub sušnemu obdobju se mi je nekajkrat zoprno vdrlo v blato. Ob podrtih deblih sem hodil včasih po levi, spet drugič po desni strani potoka, prečkal sem ga vsaj 15 krat. Na zahodni strani grape so strma pobočja Murjevke, na vzhodni malo manj strme vesine Malega in Velikega Kajerta (le od kje to ime?). Kakšen kilometer naprej, pod Grmadnikom se grapa nekoliko razširi, ponovno se pojavi tudi kolovoz, ki pod zaselkom Tomaž postane kar dostojno širok, že skoraj gozdna cesta. Tam nekje se mu priključi tudi Borovničeva pot, ki sem ji sledil do Vnajnarjev, potem sem šel levo po cesti na Mali Brovec (610m). V daljavi so se videle Janče, od Vnajnarjev do doma najbrž ni kaj dosti več kot uro hoje. Vrnil sem se približno po isti poti.

Grapa (morda dolinica) Gradolskega potoka je divja, očitno redko obiskana in samotna. Nedostopnost in prvinskost še dodatno poudarjajo številna, vsevprek ležeča podrta drevesa. Srečal nisem prav nikogar, le nazaj grede se mi zdi, da sem slišal lajež šakala, pa nekaj srnjadi me je zvedavo ogledovalo. Že skoraj v temi sem prišel do avta, kjer me je v globoki in temni dolinici izza dreves visoko gori pod Kajertoma pozdravila polna luna.

Dostop: z avtom pri zaselku Gradovlje desno v grapo Gradolskega potoka, mimo hiše (na Pešpoti.si je označena kot Boškaj), kjer cesta pelje med stavbo in gospodarskim poslopjem in se konča (upam, da ni privatno zemljišče, označeno ni nič). Po kolovozu sem peljal še nekaj sto metrov naprej, kjer sem parkiral (46.070497°, 14.651524°). Vsega skupaj je bilo hoje okrog 12 kilometrov, 350m vzpona in spusta, približno tri ure.

*********
Dodatek: dostop je očitno preko zasebnega zemljišča! Glej spodnji opombi!

Opisan dostop naj se vzame s kančkom rezerve. Mogoče je bil v mojem primeru zgolj slučaj ali pa sem imel res nesrečo, da sem na napačen dan naletel na slabovoljnega lastnika hiše. Mene osebno ni spustil niti peš mimo hiše. V izogib kregariji sem raje obrnil. Turo po grapi sem potem čez čas opravil v smeri spusta (krožno iz Podgrada).

Anže, hvala za opombo! Ko sem prebral tvoj komentar, sem šel v kataster gledat, če je tam cesta. Po celi dolini je ozka parcela v lasti RS. Ampak gre najbrž le za potok, ki je javno dobro in ne za pot oziroma cesto... Na pešpoti.si je sicer vrisana kot cesta, naprej pa pot. Podobno na zemljevidu okolica Ljubljane. Škoda, ampak lastnika pravzaprav razumem.

Kako si pa takrat, ko si šel v obratni smeri prišel mimo hiše?