Včeraj četrt pred osmo pri Žagani peči zapustiva avto. Ob cesti ni bil edini, sva bila pa edina ki greva od tu na Kalški greben. Iz spomina sem imel pristop popolnoma zamegljen, saj sem po tej poti zadnjič hodil pred četrt stoletja. Do lovske koče je stezica prav prijetna in lepo sledljiva. Nad njo se v lepem bukovem gozdu malce zoži in je taka tudi skozi macesnov gozd, ki te spremlja samo dobrih deset minut. Na planem ob redkem ruševju je veliko cvetja in v pol ure dosežeš grapo, kjer se lahko odločiš;** da ji do vrha slediš, (medtem prečiš markirano pot, ki pelje levo čez Kalce proti Škrbini 1870, desno pa proti Kalški gori) in nadaljuješ v strmino proti skalni zapori, kjer naletiš na stare obledele markacije, ostanke jeklenic in množico klinov, od tega je vsaj pol poškodovanih, ki te pripeljejo na greben.V suhi skali tudi brez uporabe teh pomagal težavnost ne doseže polne dvojke. Od tam seveda nadaljuješ po grebenski markirani poti proti vrhu K. grebena.** Druga opcija pa je, da začneš takoj slediti množici možicev, ki te pripeljejo daleč desno, do križišča Kalce-Kal.gora-Kal. greben- Kok. sedlo.
Snega na celi poti nikjer, razen nekaj snežnih jezikov, ki segajo čez stezo na s. strani Kalške gore pri sestopu proti Kok. sedlu, ki pa ne predstavljajo nevarnosti, v sili se jih da tudi varno obiti. Naj se ob tej priliki zahvalim nekaj forumašem, ki so mi dan prej svetovali glede aktualnih snežnih razmer, predvsem jim je hvaležen moj hrbet, saj je železje ostalo doma.
Gora prav velikega obiska ni imela, razen manjše skupine Kamničanov s krvavške smeri.
Spet je bilo toplo in v prste me ni zeblo