Katera rožca je to?

Velkavrh, k tvoji sliki maka - 9 z dne 11.11 bi dodala samo, da je Petkovškov mak naš endemit. Je podvrsta Kernerjevega maka in pri nas raste v Julijskih Alpah v bohinjsko-krnski skupini. LP

Spet imam preveč časa in pregledujem posredovane cvetne zaklade od malenke.

Začel sem z 10.11.2020 in se ustavil pri repičasti preobjedi.

Že nekaj nazaj sem predstavil moje poslikane preobjede in ugotovitve , ki so bile žal tudi napačne. Še enkrat sem preštudiral odgovor malenke in sedaj bolj razumem kaj raste pri nas .Torej kot je malenka povedala raste pri nas osem vrst preobjed. Štiri vrste pa imajo še podvrste .Morda bi jih razdelili kar na rumene in modre. Rumene so ozkočeladaste, ki imajo podvrste. Kot sem videl so to navadna preobjeda-Aconitum lycoctonum subsp.Vulparia-(navedena pri Zaplana .net) Raste v gozdu v senci-socvetje je razvejano. Vedno jo vidim na začetku poti na Črno prst-žal nimam poslikane,potem ozkočeladasta -Aconitum lycoctonum subsp. lycoctonum-samo eno steblo s cvetovi.Tu imamo še zlatičnato -kot je predstavljena na botanični poti Črne prsti-tu se mi malo zapleta pri latinskem poimenovanju.Raje ne bom razpredal o tem.

Rumena je še primorska, ki ima tudi podvrste ,vendar jo ne poznam in mislim, da jo tam še nisem videl.

Nato sledijo modre obarvane -imamo jih pet vrst-repičasta -podvrsta je lobelova -ne poznam .Podobna je turska -raste samo v KSA.Sta si zelo podobni -točno jih bomo ločili le po cvetu-turnska ima na zunanji strani cveta kratke ukrivljene dlačice.Če točno makro posnamemo cvetove bomo to lahko opazili.

Imamo še ozkolistno-to je naš endemit Julijcev.Po listih jo ne moremo pomešati z ostalimi. Vitoško ne poznam. Nato sledita samo še latasta in pisana, ki sta si po rasti podobni.Latasto in pisano verjetno pomešam.

Sedaj vsaj upam, da pravilno razumem naše preobjede.

Naslednji na vrsti je bil scopolijev repnjak. Je že bila debata ali je ta repnjak , ki sem ga slikal na Virnikovem Grintavcu kako leto nazaj.Bom ga drugo leto šel spet poslikat.Raste prav na vrhu.

Nadaljeval bom po vrsti kot nam jih je malenka predstavljala.

Vednozeleni grahovec ima zanimive liste .Hoppe navaja , da raste na apnenčastih tleh Zahodnih Alp(proti vzhodu do Bernskih Alp in Tessina).Cvetje zgleda kot pri aplskem grahovcu ,samo ,da je belo.

Škržolic pri nas raste prek štirideset vrst.Več jih raste tudi po dolini-v gozdu...Tudi sinjo najdem v gozdu polek mojega doma .Nimam pa poslikane.

Vrbolistni oman tudi raste na tisti brežini v bližini moje vasi.

Mačja ušesa sem videl samo na botaničnem izletu pred kakim letom v Kozjanskem parku. Tamkašni vodnik nam je dejansko pokazal vsako še tako majhno rožic. na Kamniškem vrhu jih ne najdem.

Platanolistna zlatica je pogosta .Omejelistno pa ne poznam.

Njivski mošnjak najdem na poljskih poteh v bližini mojega doma.Nimam poslikanega.

Gozdni planinšček je pogost v gozdu na začetku naših gorskih poti.

Navadni popon -vsaj mislim tako,raste že na tisti brežini, ki jo večkrat omenim.

Pegasti svinjak najdem v gozdu -bližina mojega doma.

Tudi gorski silj raste na tisti brižini.Res pa ,da mi te kobulnice dečlajo težave pri točni prepoznavi.

Potočni osat najdem na zamočvirjenih terenih na začetku mojih gorskih poteh.

Breskova dresen raste nn apolju.

Gozdni čišljak raste skoraj na mojem travničku.

Zlato deteljo sem videl na Kamniškem vrhu-nimam pa poslikane.Lahko bi iskali podobnost z kostanjevorjavo deteljo.

Velkavrh, Scopolijev repnjak raste na skalnatih kraških tleh. Na Nanosu ga je prvi odkril in opisal italijanski botanik in zdravnik Giovanni Antonio Scopoli. Po njem so ga tudi poimenovali. Poleg Nanosa, kjer raste izključno v skalnih razpokah nad Razdrtim, raste tudi na Snežniku. najdemo pa ga tudi v Beli krajini, kjer je ob reki Kolpi, v občini Osilnica, delček značilno kraškega sveta.
Malo sem se razpisala, ampak upam, da bo za koga tudi zanimivo.

Na vrhu Virnikovega Grintavca torej Scopolijev repnjak ne raste.. Je pa fotografija repnjaka zelo lepa.
LP

Zvončica, hvala za zapisano (ni bilo treba meni ).

Velkavrh, jeziš me s svojimi zapisi, ki so zelo površni in vsebujejo napačne trditve.
Za tursko preobjedo napačno misliš, da so ključne dlake na robovih cvetnih listov, kar pa ne drži, imata jih obe z repičasto preobjedo. Dlake na sami površini venčnih listov ima samo repičasta, pri turski je ta površina gladka! Najbolje se to vidi na popkih, ko cvetovi še niso odprti (podobno kot pri lučnikih). Pri mojih slikah malo nazaj se lepo vidijo te dlačice na sliki 3. Tvoja preobjeda je repičasta.

LP

Mala vetrnica (Anemone baldensis)

Gozdni repinec (Arctium nemorosum)

Pogosto spregledana vrsta zraste do 2 m visoko, od navadnega repinca pa se razlikuje po lokasto previsno upognjenih vejah (že v času cvetenja) in zelo kratkih cvetnih pecljih.

Nizki šaš (Carex humilis)

Haynaldov ali julijski glavinec (Centaurea haynaldii)

Klobčasta smiljka (Cerastium glomeratum)

Lepki osat (Cirsium erisithales)

Pisana šmarna detelja (Coronilla varia)

Hoppejeva škržolica (Hieracium hoppeanum)

Navadna krčnica ali šentjanževka (Hypericum perforatum)

Navadni svinjak (Hypochaeris radicata)

Močvirski osat (Cirsium palustre)

Njivski osat (Cirsium avense)

Rdeča zobnica (Odontites vernus)

Navadna škrbinka (Sonchus oleraceus)