Katera rožca je to?

Plazeča sadrenka

Anka, bo kar držalo.Cvet ni bel ampak nežno roza barve.Hvala!

Še ena fotografija plazeče sadrenke v družbi trebušaste zvončnice (vsaj upam, da je tako).

Slikca je od danes, posneta na planini Zg.Dolga njiva pod Tolsto Košuto.Podobna je panonskemu svišču,ali se morda motim?

Babim, bo držalo. Na prvi slikci se ni dobro videla rozna barva in oblika cveta, na drugi slikci pa se dobro vidi rozna barva in oblika cveta in me je slabša slika zavedla.

Legenda, res je panonski svišč, tudi otiv je objavil tega.

Tudi na Kumu najdemo kako lepo rožco.Za imena se potrudim kasneje,seveda če mi uspe.

Sedaj pa par rožic z včerajšnega potepanja po poteh Krvavca.

V literaturi sem našel, da je zadnja slikca volnatoglavi osat,piše da raste na gozdnih robovih do 1500 m.

Za četrto zvončico pa bi določil, da je karnijska, ime za peto rožo ne najdem nikjer-zdi se mi, da je krvenka.

Na peti sliki je ozkolistno ciprje (Chamaenerion angustifolium)

Na drugi fotografiji je navzkrižnolistni svišč, svečnik je svilničasti (svilničevolistni) svišč. Zvončica na tretji sliki je najbrž rušnata (se ne vidijo listi). Na peti sliki je ciprje, na deveti sliki je navadna črnoglavka. Zadnji ni volnatoglavi osat je najbrž navadni. Za določanje svetujem galerijo Foto-narava. V iskalnik lahko vpišete rod (osat) in kaj kmalu boste bližje rešitvi.

Zelo dobro izhodišče za določanje rastlinskih vrst je kamniski-vrh.net - za moje pojme najboljša botanična internetna stran v slovenskem jeziku.

otiv - četrta slikca mogoče vednozelena gladnica (križnice)

velkavrh - mislim, da je 4. slikca Scheuchzerjeva zvončnica, na 5. slikci pa vrbovec

Ja, žan imaš prav, res dobra stran, ampak v tem albumu je zdaleč premalo rastlin. ki jih mi pohodniki fotografiramo, zato treba poiskati tudi dodatne vire.
Tudi bolj izkušeni poznavalci rastlin so dobra pomoč.
LP!

Danes s ture na Begunjščico ne prinašam ne vem kakšnega cvetnega bogastva.

Babim, mislim, da četrta slikca ni karnijska zvončica, ker ima ta zvončica trubušček bolj izrazit, rušnata tudi ni. Če gledam slikce scheuchzerjeve zvončice v obeh priročnikih. ki jih imam na voljo in mojo ne najboljšo sliko je podobnost identična. Jo je bilo pa na rastišču manj od trebušaste in po barvi je bolj vijolična,tako ,da je se je že od daleč videlo, da je drugačna. Rasteta pa samo ti dve vrsti pod Velikim Zvohom-je pa res vse modro. Torej imaš prav.

Malo me je zbegalo ciprje, ker na nobeni prikazani sliki ni takšno kot moj posnetek. Včeraj sem ga opazil tudi na turi na Begunjščico .Rasel je spodaj nad Poljško planino,jaz rečem takem rastišču med šavjem-nič kaj uglednem rastišču.

Anka, hvala za pojasnilo. Res je malo težje določanje pri rožci, ki se ji prvič posvetim. Naletim na kup sličnih in seveda udarim mimo. Zato pa imamo ta forum, da jih spoznavamo. Letos kar dobro napredujem,to mi lahko priznaš.

Na tretji fotografiji je dolgocvetna perla.

V neki koči letos so mi postregli ž žganjem v katerem je bila namočena perla. Pijača je bila zelene barve. Katera perla je bila to! Na planini Pod Liscem sem na botanični poti videl hribsko perlo. Bili so samo listi, cvetela še ni. Rastla je na eni skali. V priročniku pa je omenjena samo primorska perla, ki pa je endemit italijanskih in francoskih Jugozahodnih Alp. Na spisku rož botaničnega vrtca nad Vodnikovim domom ni na spisku nobene perle.

Danes ni za drugega kot študirati kar sem minuli teden posnel. Daleč najbolj bogata je bila bera na krvavški turi. Z botaničnega vidika jo zelo priporočam. Prične se takoj na poti nad planino Jezerce in nas ne razočara na koncu ko končamo od planine Dolge njive pod Velikim Zvohom.

V Sloveniji je šest vrst perl, med katerimi ni primorske (dolgocvetna, hribska, turinska, barvilna, njivska, Beckova). Katera je primerna za namok, ne vem.
Več fotografij: http://galerija3.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=Asperula.
Na peti fotografiji je navadna zlata rozga, mogoče podvrsta planinska, če je bila nižja od 20 cm.