Jutranji pogled z avtoceste na oblačne in megličaste Julijce, kamor sva bila sicer namenjena, ni bil nič kaj obetaven. Zato na brzino spremeniva plan in zavijeva z avtoceste na odcepu za Ljubelj. Zdaj so cilj Kofce in Veliki vrh v Košuti. Cesta do Matizovca je kopna, naprej pot na Kofce pa v celoti pod snegom. Zahvaljujoč precej visoki temperaturi je bila pot ravno toliko »odjužena«, da ni bilo ledeno. Kar hitro sva pri Domu na Kofcah. Ravno se pogovarjava, ali bi naredila kratek postanek ali kar nadaljevala proti Velikemu vrhu, ko uzreva enega, ki se ravno vrača navzdol proti koči. Ga počakava in povprašava o razmerah. Pove nama, da ni prišel niti do pol poti, ker se na poti močno udira, mestoma skoraj do pasu. No, kakšna velika mazohista ravno nisva, zato mu verjameva na besedo in niti ne poskušava naprej. Namesto tega sva uživala pri koči, končno po dolgem času v popolnem brezvetrju in na toplem soncu. Termometer pri koči je v senci kazal 13 stopinj. Bilo je malo prekratko, ampak vseeno lepo.