Danes na Kokrsko sedlo. Prav za prav sem imel namen iti preko Dolgih sten na vrh Grintovca in potem po isti poti nazaj, vendar se je zadeva končala malce nad sedlom.
Delno je bil razlog v tem, da sem imel prevelike oči in sem jo mahnil kar direkt po plazu, ki se začne nekako 20 minut po spodnji postaji žičnice in se potem naravno nadaljuje v stmino nad gozdno mejo. Pobralo mi je nekaj več moči in časa, kot če bi šel po normalni. V spodnjem delu je namreč sneg precej globok in seveda nepredelan, vendar pa z višino postaja vse trši. Na glavnem klancu mi je uspelo najti lepo linijo med trdim snegom in pasovi predirajočega. Na delu, kjer dopoldne sije sonce, se rade delajo cokle. Na koncu, pred "redbullovo opastjo" je treba kakšnih 5 metrov gaziti nad koleni.
Ne vem, če je še aktualno, na sedlu sem opazil, da koči manjka del strešne pločevine (spodaj sem naletel na njen del).
Sicer sem upal, da bo nad sedlom vredu za hojo, vendar je že takoj globok sneg. To se ni kaj dosti spremenilo v smeri proti Dolgim stenam, le 5 centimeterske cokle so se delale vsak dva koraka. Med poležavanjem na soncu sem sklenil, da nima smisla nadaljevati.
Ko sem se vračal s sedla malce pred opoldnevom, se je na Brani začelo grmenje - tako v Bobnarju kot v sosednji levi grapi, pa tudi z vzhodne stene, če me občutek ne vara.