Iz Laboda se zapeljeva na sedlo, do velikega park placa. Na Košenjak, je markirana 1 h hoje. Pot je bila že kar dobro prehojena, tako, da nisva rabila krplje. Da sva malo pokurila kalorije, sva se podala proti Urbanu. Po stezi še ni kdo hodil , tukaj so krplje prav prišle. Tukaj sva hodila vedno v kopnih razmerah, včasih tudi po noči. Odvisno od smeri in dolžino pohoda. ( moja do sedaj najdaljša prehojena v enem zamahu planinska pot KPP 67 h. ). Tudi naju z Zvonetu je po prehojenem Pohorju, proti Košenjaku zajela noč in naju spremljala, do Remšnika. Včeraj sem Romani omenil, da bi pot takimi pogoji, samo, do Maribora potreboval tri dni. Pri avtu sva ugotovila, da sva se kar dober nahodila.