Danes je končno prišel na vrsto. Lani se nisva odločila za ta vrh zaradi zapore ceste in dolgega obvoza. A gora naju je počakala.
Cesta je vseeno še dolga do izhodišča, makadam pa je že od Jelendola naprej (tega nisem vedela), a je kar lep in brez težav prevozen tudi z mojo malo Hondico.
Pretirane gneče danes na P pod planino ni bilo.
Gor sva šla po zahodni, dol po vzhodni, pot sledila brez problema, čeprav sva bila tu prvič. Časovnice kar veljajo. Na sami poti nisva srečala nikogar, razen množice cvetja in ene kače. Vreme nama je bilo kar naklonjeno, močno sonce so večinoma zakrili oblaki, ki so nama zastirali razglede v daljave... A vsaj nič ni padalo. Največ ljudi na vrhu je bilo s plezalne poti z avstrijske strani, pa potem pri koči na Dolgi njivi. Štruklje si privoščiva kdaj drugič, vsekakor se sem še vrneva, tudi po razglede!
Ta konec Košute nama je všeč, ker ni gneče. Dolga leta sem namreč poznala samo Kofce in okoliške vrhove... Priporočam!