Dopust smo pričeli v domačih hribih.
Zjutraj smo dobesedno čakali, da preneha deževati, potem pa ajdi na planino Blato. Parkirišče je bilo prazno. Dež, sodra in toča so očitno pregnali vse planince.
Na Dednem polju zavijemo v dolino pod Kopico, potem pa na sedlo med Slatno in Prvim Voglom. Kar malo smo preklinjali vremenarje, ki so napovedovali razjasnitve, mi pa smo vse do sedla tavali v megli
.
Potem pa se je pričelo jasniti
. Za nami so se proti Prvemu Voglu še dvigovale megle, višje pa je bilo vse več modrega neba. Vse do Zadnjega Vogla smo občudovali čudovit boj megle in jasnine. Kakšne scene ...
Z Zadnjega Vogla smo se spustili na sedlo Vrata. Vmes pa odkrili še zelo redko, žal že odcveteno rožo. Sploh je vse cvetje precej uničeno od toče.
Čez Hribarice smo srečali nekaj planincev, večinoma tujcev. Na Hribaricah smo si vzeli precej časa za raziskovanje terena. Tam je, kot pokrajina na luni.
Na Dolič na pivo, potem pa na Velo polje. Hvala Francetu za vso gostoljubnost, hrano pijačo in prenočevanje. Preprosto, a vendar bolj prijetno kot v vsakem hotelu.
Zjutraj nazaj v dolino čez planino Zgornja Grintovica.
Slike so tukaj:
http://www.petersfoto.si