Včeraj (sobota, 9. maj) čez Kot na vrh Kredarice in nazaj - brez smuči. Prvi sneg se prične pri Studencu, dol grede se da do tja po snežišču tik pod Luknjo pečjo tudi presmučati. Pešpot je še nekaj časa sneženo - kopna, zvezen sneg se prične kakšnih 15 minut hoje višje.
Zaradi relativne odjuge sva naredila gaz bližje ostenju Rjavine, bilo je prijetno senčno, čez steno ni letelo čisto nič. Do Staničeve koče se gor grede ni kaj prida udiralo, sem ter tja pa je spodrsnilo na trdi podlagi pod odjuženim snegom. Zato sva si pred sitno prečnico nad Peklom nadela dereze s katerimi je bila hoja precej bolj udobna.
Od Staničeve koče sva nadaljevala po najbolj logični poti na vrh Kredarice - po desni od dveh grap, ki peljeta na greben med Ržjo in Kredarico. Na grebenčku ob grapi so vidne polomljene jeklenice stare poti. Mestoma se je prediralo do kolen ali čez. Z vrha je seveda lep razgled vse naokrog, tudi na kočo, pri kateri je bilo nekaj obiskovalcev, nad njo sva slišala brenčanje drona
.
Sestopila sva po isti poti, brez posebnosti, le na nekaterih mestih se je sneg nepredvidljivo predrl, tudi do pasu, z vsemi zoprnimi in v večji strmini (kljub odjugi) tudi potencialno nevarnimi posledicami.
Vreme je bilo lepo, sem ter tja se je pripodil kakšen oblaček. Čez Kot je prišlo vsaj 15 turnih smučarjev, precej tudi Za Cmirom. Poleg cepina in derez bolj za vsak primer so nujni nepremočljivi čevlji in gamaše.