Že samo pogled na modro nebo in zasnežene lepotce je dovolj, da nič več ne pričakuješ od dneva. Vsakič na novo očara siljenje sonca skozi megle, slutnja modrine nad sivino in potem občutek, ko se dvigneš nad lepljivo mešanico smoga, megle in sitnobe. Nekje okrog 1200 m je bila danes ta meja. Vmes se je še malo pooblačilo, nato pa je dan zasijal v vsej lepoti, lahko bi se reklo, da je bilo na vrhu celo toplo. Eno krožno sva urezala danes, najprej iz Gozda čez Ježo na vrh, potem pa dol mimo Kriške gore. Na vrhu prijeten klepet z znancem, na Kriški pa naključno srečanje z družbo za silvestrsko turo. Kar težko nama je bilo spet v mrak spodaj. A ker so prazniki pred vrati, se bo dalo hitro spet na sonce. Pot je sicer ok, priporočljive pa so male derezice, saj je ledena, zlasti tam, kjer je cel dan mrak, ljudi pa polno.