Pod svodom zvezdnega neba in ob prijetnem petju čričkov se je začel moj zmenek s Krnom v nedeljo, 19.7.2015. Na izhodišču na planini Kuhinja je bilo ob 2.30 toplih 19 stopinj, a je bila hoja ob nežni sapici vetra prav lahkotna. Škoda, ker v temi nisem mogla občudovati razkošno plapolajočih trav, ki so se zgrinjale ob poti, sem pa toliko bolj uživala v omamnih vonjavah nageljčkov, ki cvetijo po pobočjih Krna.
Po kristalno jasni noči so se zvezde izgubile v megličastem jutru, a je tokrat sonce hitro premagalo oblake in gore so zasijale v vsej lepoti.
Lahkotno je igralo moje srce ob sprehodu po prelepi Batognici, kjer sem si privoščila daljši postanek, in se prav s težkim srcem podala v vročo dolino. Cvetoče trate pisanega gorskega cvetja so krasile celotno pot. Še pod kamnitimi Peski je vse kipelo od barv. Po Lužnici je v brezvetrju vročina prvič pokazala zobe, v nadaljevanju pa je veter bolj ali manj uspešno hladil razgreto ozračje. Kot vedno je bil najbolj zoprn del poti spust pod Stadorjem do planine Leskovca. Od vročine spolzki in drseči kamni, grušč in zemlja v objemu razkošnega travniškega cvetja. Blagodejno za oči, a naporno za glavo in utrujene noge.
Kljub puhteči vročini se je našla skupina "junakov", ki so sredi dneva zagrizli v strmo pobočje. Še dobro, da so se na nebu začeli nabirati oblaki in vsaj malo omili nespametno početje. Sicer pa tokrat brez nedeljskega navala in kljub vročini blagodejno lepo.