Na Krnu sem bila sicer nazadnje že nekaj časa nazaj, a kolikor se spomnim je pot z vrha Krna proti sedelcu, od koder nadaljuješ proti Batognici, markirana. Od sedelca naprej na Batognico pa pot ni markirana, je pa lepo razvidna in uhojena. Hodi se namreč po poteh, ki so jih uporabljali vojaki na soški fronti. Na nekaj mestih je treba biti previden. Od Batognice navzdol proti Lužnici in naprej je pot povsem normalna.
Žal se ne spomnim, koliko časa smo hodili, šla sem z društvom in je to bila celodnevna tura.
Je pa to zanimiv izlet, ker vidiš na poti kupe železja iz 1. sv. vojne, strelske položaje sredi najbolj nemogočih skal, objekte zgrajene sredi ničega. Nekje sem slišala, da je bila prej Batognica višja od Krna, nato pa so njen vrh med soško fronto razstrelili in je sedaj nižja. Dejansko se na vrhu nahaja večji krater. V vsakem slučaju pa se človek zamisli, kako so se tu vojaki borili, še posebej v zimskih razmerah.
Vsekakor ta tura združuje spoznavanje zgodovine in hribolazenja. Prepričana sem, da se vam bo tisti konec tam dopadel.