Da poročam. Krn nama je uspel, juhej!
Ta vikend sva prespala v Domu pri Krnskih jezerih.
Prvi dan sva šla iz Lepene (parkirišča pri Domu že polna pred 9h) na Veliko Babo, kamor se res splača potrudit, če ste že v teh koncih. Večina jih pač gre samo do jezera in koče. Nekaj obiska Velike Babe, a večino poti sva bila sama, spodaj manjši neproblematični snežišči, cvetja v izobilju. Razgledi na kočo, Krnsko jezero, Krn in ostale vršace čudovit. Večer sva preživela ob Krnskem jezeru, ko sva ga imela samo zase, množice so že odšle.
Drugi dan sva bila bolj zgodnja (od kuhinje v Domu, ki se odpre šele ob 7h
) in korajžno nadaljevala proti Krnu. Prečila sva več večjih snežišč, sneg bo vztrajal še dolgo, a je bil mehek, paziti je le treba na markacije, da se ne zgreši poti. Sicer sva imela derezice s sabo, a ni bilo potrebe. Cvetja spet v izobilju, prihajali so oblaki in meglice, zbala sem se, da bova spet imela vrh v megli, a je vrh Krna ostal čist tudi za naju in nama tokrat naklonil razglede, juhuhu!
Obiska na vrhu veliko, sami Primorci in midva Gorenjca ...
Do zavetišča in naprej na Batognico, po grebenu na Prag in do spomenika na Peskih, kopno. Od spomenika proti Prehodcem pa je na začetku še več snežišč, podobno kot za Krn, a so neproblematična, pazi se na markacije in potek poti, sneg je mehek in tako se prišpara kar nekaj poti po šodru. S Prehodcev pa nazaj proti Domu pri Krnskih, ves čas so nama grozili temni oblaki nad Trento in Krnom, celo grmelo je, a prve kaplje so padle šele tik pred Domom, res sva imela srečo. Med pavzo in malico v Domu je dež ponehal in sva samo še sestopila v Lepeno, spet je posijalo sonce. Čakala naju je le še dolga, ovinkasta pot do doma ...
Novi gojzarji in ruzak so odlično prestali test, midva pa tudi.
Skratka, preživela sva čudovit vikend v čudovitem Krnskem pogorju!