Ha, spet se bodo kresala skrajna mnenja z obilico zgražanja
Jaz imam neko načelo, da ravno vsa tradicija le ni za v smeti in da je le potrebno nekoliko spoštovati naše prednike. V določeni meri tudi v običajih. Tako krst še vedno "izvajam" in ga prenašam na mlade rodove, v praksi pa to pomeni:
- kako vprašanje iz gorniške teme, po možnosti dvoumno in nekoliko šaljivo, da je lahko vsak odgovor tudi napačen.
- zaradi "neznanja" je potem potrebno to nekako drugače rešit - kar pomeni en ali dva udarca z vrvjo ( obvezno, to je le nek gorniški simbol) po riti. Udarca sta od zelo švoh do srednje jakosti - toliko, da se pač malo začuti, nikakor pa ne toliko, da bi povzročal bolečine.
- in nato sledi še obvezen stisk roke, čestitka in želja za še čimveč takih vzponov.
In to je to. Največ pri vsem tem šteje prijateljstvo in dobra želja. In vedno se mora krščeni strinjati s takim krstom. Do sedaj ni bilo še niti enega primera, da se pa kdo ne bi.
Zadnja točka ( stisk roke in čestitka )je bila včasih vedno prisotna pri vsakem opravljenem vzponu in to se mi zdi lepa gesta, katero še vedno prakticiram. Prav tako jo praktično vsi, s katerim sem bil kdaj v hribih. Se pa šušlja, da te kaki "mladci" le zabodeno gledajo, če jim na vrhu ponudiš roko.
Vse to je seveda izključno moje mnenje, se bodo pa sigurno našl spet kaki zagrizeni absolutni nasprotniki