Kukova špica

Živjo

Me veseli da smo se srečali. Midva sva čim prej začela s sestopom, ker je megla postajala vse gostejša.

LP, B.

Na koncu spodnjega melišča sva za spremembo
udarila prečnico po pp-jki pod ostenjem Brinove glave, prečila Rdeči potok in sestopila malo naprej od Turkovga rovta.
Lep sprehod pod ostenji in senčni divjini.

Na koncu sva se osvežila,ne v Kredi, pač pa
z mrzlim.....

LP Štef

Danes smo se vzpeli na Kukovo Špico. Na cca 1500 nmv je treba paziti (takoj ko se pride ven iz gozda). Prvi možic je lahko zavajajoč, ker se prava pot začne šele čez 15m. Da se hodit tudi po tej poti, samo se je treba nekoliko več matrati. Takrat je treba slediti komaj vidni stezici v desno. Zoprno melišče se vleče do sedla, pol pa že nekako gre. Vreme je bilo enkratno, brezvetrje, tako da smo hodili v kratkih rokavih. Malo pod sedlom smo se naslavljali sončku. Na vrhu je bilo cca 15 ljudi. Tudi planinska miška je še vedno željna družbe tako da se je nastavljala foto aparatu.

Kakršna koli tura iz doline Vrat je v teh čudovitih jesenskih dneh dobra izbira.
Pot na Kukovo špico je že kar dobro uhojena (glede na zadnji obisk pred 4 leti).
Po sestopu me je zamikala še Škrnatarica. Vzpon poteka po kar strmem in sitnem žlebu, pod vrhom nas zaustavi velik zagozden balvan, ki ga je treba nekako preplezati.
Na sam vrh Škrnatarice je sedaj zadaj za navpično skalo speljana vrv, ki olajša vzpon.
Privoščil sem si še del grebena proti Dovškemu križu, potem pa nazaj na sedlo Gulce.
Priporočil bi še vzpon s sedla Gulce pod Škrnatarico od koder je verjetno najlepši razgled v amfiteater.
Slike pa so tukaj http://www.petersfoto.si

zakaj tako slepo zaupamo našim vremenarjem, ali kako se hudo optimistična tura spremeni v preklinjanje pod vrhom in ekspresni povratek v dolino.
Dolina Vrata ob 6h zjutraj... Tako se je začelo. Parkirava pri znaku prepov prometa v obe smeri za vsa vozila, če kdo ne pozna znaka rumen krog, obrobljen z rdečo! Pripraviva opremo in jo mahneva proti Črlovcu. Hoja mine v sproščujočem vzdušju(takrat še nisva vedela da ne bo spektakularnega sončnega vzhoda) tako pričakovanega... Skratka kamor gre bk nej gre še štrk! Zajahava plaznico Črlovca, ki se vztrajno vije proti Gulcam 2257m.n.m. Pred "pravim" odcepom jo ubereva po plaznici pod steno Tičarice 2072m.n.m. od tam opazujeva zelooooooooo mikavno grapo, vendar cilj danes je VO! S konkretno prečnico, v desno prečiva v Gulce in od tam počasi napredujeva do sedla. Malo pod sedlom uprašujoče pogledujem proti Škrnatarici in KŠ tewr se po kratkem premisleku odliočiva današnjo namero opustiti, saj razmere(tako vremenske, kot snežne niso bile temu primerne) Z veliko žalostjo v srcu zapustiva sedlo in se spustiva nazaj v Gulce, sestop je potekal po skoraj identični poti, kot vzpon, le "poseka" na koncu naju privede skoraj pred Peričnik. Najbolj glavno, razmere: cesta v Vrata je poledenela in kolesnice so "šajba", Črlovec je ponekod kopen, ponekod zasnežen, sneg bolj konkretno se začne na plaznici iz Gulc v graben Črlovca. Snega, tipov snega malo morje, od pršiča, do klože, do pomrznjenega, leda, konkretne skorje... itd. itd... Sneg je ponekod tudi predelan, vendar pa ne tam kjer bi moral biti... V grapah in flankah?! Pot danes ni bila nevarna, bila je pa utrujajoča, saj sva gazila in spotoma razbijala kložo, da sva prišla do trdne podlage. Gulce so splazene, Črlovec prav tako. Sicer pa lepo preživeto dopoldne namesto celega dneva. Borut je najdel celo skok in ga napadel, jaz pa seveda za njim! Očitno bomo še nekaj časa čakali na razmere za plezat, saj je sneg en velik... Ampak vseeno za vas uživala Juš&Borut. pristop na Škrnatarico ni prišel v upoštev zaradi nizke oblačnosti/čeprav se je ko sva sestopala celo pojavilo sonce! , direkt v ksiht! Namen danes če koga zanima je bil pa greben KŠ-VO!

Lp, Juš(tisti iz kavča)

Skoraj kičasto jutro je bilo treba izkoristiti in res sem ga, ob devetih sem z vrha Kukove špice že opazoval idilo okrog sebe. Bližnji in daljni vrhovi vsi oblegani, na poti srečam bolj malo obiskovalcev. Vreme kot rečeno, šajba! Namen je bil tudi obiskati Škrnatarico, a zaradi nepopolne opreme tik pod njo obrnem, bo že počakala do prihodnjič ..

in celoten greben do Škrlatice tudi

Danes Kraljica - Kukova špica. Eno leto nič o njej?! Obisk temu primeren, nič kaj dostikrat dober dan ni bilo treba reči. Ni za počivače. Orientacija je res postala enostavna, od Miheličevih časov je pot postala uhojena in široka, celo dve sta (ovinki in bližnjica). Po Gulcah priporočam vzpon po drugem "plazu" navzgor, spust pa po prvem (melišče), čeprav sta možička na obeh. Vršni del od sedla veliko bolj nagruščen kot je bil lani, danes umetniški vtis ob spustu ni bil najboljši. Kolikor že sopemo po meliščih navzgor (obvoz je desno!), toliko bolj prijeten in hiter je spust. Danes je bilo po dolgem času precej hladno, ob devetih je bila menda le Kukova brez kape, bril je mrzel veter. Potem pa se je naredil prelep dan. Itak:

V soboto zjutraj sva odvijugala proti Kukovi špici. Bližnjice po gozdu nisva uporabila, da slučajno ne bi zgrešila odcepa, kjer je sedaj poleg možica tudi vrezan napis v drevo. Matjaž je poznal pot in sva se čez Gulce držala desne in se ognila melišču. Pred sedlom sva zavila levo proti Škrnatarici. Tu se pa melišču ni dalo ogniti in sva se malo namučila do vstopa v grapo. Sledilo je še malo poplezavanja in šodranja in prišla sva na vrh grape. Škrnatarice sicer nisva osvojila, ker nisva imela opreme. Sva pa pot nadaljevala po grebenu na en vrh z možicem. Razgledi fenomenalni. Vrnila sva se po isti poti do sedla in skočila še na Kukovo špico. Tu naju je pa že lovila megla in z razgledi je bilo počasi konec. Sledil je spust po melišču in v planu je bilo še Vrtaško sleme, pa se je pot vlekla in sva obrnila, pa tudi vreme se je vse bolj kvarilo. Pa drugič.

V sredo sem opravil najverjetneje še zadnje kopno visokogorje letos, tokrat Kukova špica, ki sem jo od daleč gledal že lep čas. Napovedano in tudi dejansko vreme je bilo idealno, boljše ni možno. Pot skozi gozd je bila polna listja, bližnjic niti nisem ubiral, ker je originalna pot precej mehkejša in lažja. Gor po drugem plazu, melišču pa sem se izognil po levi (ne desni), samo je naložena z drobnim peskom, pa skala sploh ne drži najbolje. No, vseeno je bilo lažje kot pa strmo melišče, kamor ni šlo nikamor.
Z Gulc gor sem mogoče pogrešal kak dodaten možic, ampak je šlo, če ne pa kar na prosto. Razgledi pa fenomenalni, celo še kaka rožica se je našla ob poti (danes je gotovo že zmrznjena). Fajn tura za spoznavanje martuljških brezpotij, ne pretežka, a za marsikoga je ponekod precej izpostavljena, od Gulc naprej tudi precej krušljiva.
Malo sem sicer še sanjal o Škrnatarici, kjer so bili tačas trije gorniki, a niti nisem poznal opisa poti, pa še časovno sem bil omejen, tako da kdaj drugič.

Včeraj ob pol sedmih poberem kolega v Lescah in se odpeljeva v Vrata do plaza Črlovec.Tu parkirava in se odpraviva proti Kukovi špici.Pot brez problemov, le proti Gulcam malo snega, ki pa ne povzroča nobenih problemov.Po krajšem postanku na vrhu se spustiva nazaj proti Gulcam in jo mahneva v žleb proti Škrnatarici, kjer pa je kar nekaj snega in bi brez cepina kar težko šlo.Ko prideva na vrh žleba splezava na Škrnatarico, malo poslikava in jo mahneva naprej proti Dovškemu križu.Tu je potrebno biti kar pozoren, da poiščeš najboljše prehode - možice(malo je ponagajal tudi sneg).Po čudovitih razgledih na Dovškem križu se spustiva proti bivaku, vmes še skok na Šplevto, ravno toliko, da izgubim rokavico, potem pa mimo bivaka in malega Matterhorna po res dolgem melišču v dolino.Prekrasen dan z nekaj vetra po vrhovih.Verjetno letos ena zadnjih tur brez snega, zato pa ena najlepših.Lep pozdrav!

Lepa tura in krasne slike.
Čestitam.

Ja,res lepa krožna tura...hvala

Danes me je v svoj objem sprejela samotna piramidna lepotica Nisem bil čisto prepričan, če bo tole primeren izbor za te vroče dni, a kaj morem, če me je vseeno poklicala k sebi... Kljub štartu pri Črlovcu pred šesto zjutraj, se je takoj začutila neke vrste sopara v vsej dolini, katero je kasneje na sedlu Gulce malce premešal vetrič. Srečal nisem nikogar. Zgoden štart je bil dobra izbira, saj so se šele ob sestopu začeli nabirati oblaki okrog okoliških vrhov, jaz pa sem imel praktično ves čas jasno vreme. Pot bp, snega ni nikjer na poti. Lp!

Že kar nekaj časa nas je mikala tale lepotica in v soboto je končno napočil trenutek, da jo obiščemo. Ob 5.30 smo nared pred plazom Črlovec, jutro se je začelo prebujati in zardelih lic nas pozdravi Stenar. Pogled nanj napolni dušo, in že se z opisom poti v roki podamo na to brezpotje. Pot je kar dobro vidna, tako, da večjih težav ni. Pot skozi gozd je prijetna, uživamo v prečudovitih pogledih na Rjavino, kaj kmalu se v jutranjem soncu pokažejo tudi Vrbanove špice, Cmir in Triglav. Pot skozi gozd nam hitro mine in po opisu, ki pravi, da je ključnega pomena možic,ko pridemo iz gozda, zavijemo na plazoviti del.(ta možic zavede iz prave poti ). Vendar pa tam sredi melišča le opazimo pot, ki se vije skozi ruševje. Pot nas popelje čez travnato pobočje, kjer nas razveseljujejo rožice, kasneje pa pot preide na melišče pod sedlom Gulce. Ampak melišče prečimo lepo po poti, privoščili si ga bomo ob povratku. Na sedlu si privoščimo krajši počitek in nato nekje tudi po vseh štirih proti vrhu. Ves čas poti nebo brez oblačka, veselimo se prečudovitih razgledov z vrha, vendar bolj ko smo se bližali vrhu, bolj so se začele čez vrhove poditi meglice. Ampak še dobro, da je veter malce pomešal in razpihal meglo, da se nam v vsej svoji lepoti prikaže amfiteater, ampak za tako kratek čas, da ko uspem priti do fotoaparata, ga zakriva meglica in nam ponudi prav mističen pogled nanj. Se pa v soncu prikaže Špik in za kratek čas tudi Škrlatica. No, pa smo vseeno prišli na svoj račun. Veter nas je kar dobro ohladil. Megla je postajala vedno bolj gosta, zato jo kar hitro mahnemo nazaj v dolino. Vendar je megla ostala na vrhu, nas pa je po poti grelo sonce, med tem ko smo uživali ob spustu po meliščih. Še celo pravo pot smo našli in nehote naredili nekakšno krožno. Pot skozi gozd nas prijetno ohladi in polni vtisov smo že pri avtu. Vesela sem, da nam je končno uspelo obiskati ta prekrasen vrh.

A tako!
Najprej uganka, potem pa lep opis s slikcami. Prebrisano!

Dprapr, že tako je bilo prelahko...

itaq kot ponavadi sem visela zraven Sabine... ona tako lepo opisuje, tako da meni ni treba

Včasih ti ravno tisto uganko, za katero misliš, da je težka, najprej rešijo. Skoraj vedno se najde kdo, ki ima posnetek "shranjen"!
Lp

Minuli vikend obisk Kukove špice, štart v zgodnjem jutru da se izognemo vročini na dolgih meliščih, malo čez 9 zjutraj pa že na vrhu.

Celotno pot sva izbirala prave poti, se je potrebno le malo pozanimati prej in potem je orientacija dokaj lahka, je pa skupina, ki je hodila pred nama možno da kar dobro zašla (so zgubili kakšno urco), tako da se da in je potrebno imeti oči na pecljih.

Super razgledi z vrha, fotografije sem objavil na svoji spletni strani: Kukova špica fotografije