Včerjšnji načrt o zimskem pristopu na Ojstrico se je po metodi "vsaj nekaj" spremenil v zimki pristop na Lučkega dedca.
Z avtomobilom je zjutraj šlo nekako 100-200 m za ograjo na Podvežaku. Prvi del poti je bila potegnjena smučina, vendar se zaključi malce naprej, kjer se markirane poti dotakne greben Tolstega vrha. Dalje proti Korošici sem sledil zimskim markacijam. Na Korošici pa "whiteout" v kombinaciji z močnimi sunki vetra, zato sem namesto na Ojstrico zavil proti Pragu in naprej na Lučkega dedca. Možiclji so kljub snegu lepo vidni, zato tudi v megli nisem imel težav z iskanjem prehodov. Nazaj grede sem prečil še pobočje nad Korošico in se na svojo dopoldansko sled vrnil spet na sedelcu. Medtem je tudi smučina izginila, saj jo je nekdo konkretno "poštampfal".
Sneg nazaj grede je začel zmrzovat, vendar se je še vedno prediral.
Pot v dolino z avtom pa...v glavnem cesta je popoldan spustila, zato je bilo, do križiča Podvežak-Ravne, do 15 cm brozge in s tem tudi malo več zanašanja koles pri rezanju kolesnic.