Danes sem bil del velike množice, ki se je valila proti Vršiču. S težavo sem našel zasilno mesto za parkiranje, nato pa sem se priključil podmnožici, ki je rinila na Slemenovo špico. Pri razpotju na Prednjem Robičju sem nadaljeval skupaj z delno množico, ki je šla kdove kam, morda plezat ali pa kot jaz, po Hanzovi na Malo Mojstrovko. Na klinih in jeklenicah se je število pohodnikov nekako razvleklo, pravzaprav dokaj malo (okrog 20) jih je bilo tudi na samem vrhu. A so kot na avtobusni postaji stalno prihajali novi, stari pa odhajali. Le nekaj osebkov nas je zlezlo na Veliko Mojstrovko, na Zadnji sem pa srečal štiri.
Vreme veličastno, razgledi temu primerni. Vrnil sem se čez Vratca, melišče ekspres pod njimi deluje b.p., velikemu številu uporabnikov navkljub. Že od nekdaj se sprašujem, če morda neka prizadevna duša kamenčke, ki čez dan ob dričanju zdrsnejo v dolino, ponoči pridno prinese nazaj, jih uredi in pripravi pobočje za naslednji dan?
Pot je seveda brez posebnosti (hmmm, v Hanzovi sem videl kar nekaj odvrženih robčkov; obiskovalci, nikar ne hodite prehlajeni v gore!!). Za parkirišče višje od Erjavčeve koče na takšne dni pa tega ne bi mogli reči. V celoti je prezasedeno, avtomobili štrlijo tudi iz vseh mogočih lukenj in jam.