želja uresničena, Snežnik iz Mašuna v juniju. V soboto se nas je zbralo šest, hodili smo po evropski pešpoti E6, dobro je označeno, kar je v teh gozdovih nujno. Nekaj po cesti, nekaj vzponov, tudi kar strmih, skupaj je markirano 4 ure vzpona. V tej hudi vročini se je kar prilegla pot po gozdu, opazili smo srnico, sovo, pa tudi sledi medveda. Smo bili celo malo hitrejši od predvidenega časa, nas je kar presenetila oznaka, 20 minut od Malega Snežnika in 40 minut do vrha. Pot skozi ruševje do Malega Snežnika bolj strma, potem pa lahkotnejši del in še zadnji vzpon do koče. Nekateri gredo enkrat na Snežnik in vidijo Kvarner z otoki, jaz tokrat prvič v tem času, v jasnini, a vendar se ni videlo do morja. Videli smo Učko, proti Brkinom, v daljavi Nanos in Loško dolino. Snežnik je res botanični vrt v tem času, rožice čudovite, pogačice, alpski zvonček, svišč, kosmatinec, lan...Kolegica je tu pred leti videla ogromno planik, a kasneje, zdaj jih še nismo videli. Skupaj 21 km, 1.200 višincev, kar konkretno za tak vroč dan. Pri gostišču v Mašunu polno odsluženih žag, skulptur, očitno dobra hrana. Snežnik ima pravo ime, sneg je še, Sviščaki tudi, svišča je veliko...lepa tura.