20-21 julij 2019
Dvodnevna tura z štartom v Zadnji Trenti. Ura je 6:50 in v družbi treh prijateljev se odpravim proti Jalovcu. Dan je sončen in enkraten za hribolazenje, pot nas vodi mimo zavetišča pod Špičkom, ki se mu izognemo ter zavijemo naravnost proti Jalovcu. Pod Jalovcem nas pričaka nekaj meglic, vendar se nato pod vrhom umaknejo. Prispemo ob 10:30 Razgledi so izjemni, ogledam si nadaljnjo pot ki me čaka. Ker prijatelji načrtujejo samo vzpon na Jalovec se nato poslovim od njih. Čaka me spust na Kotovo sedlo iz Kotovega sedla nato spust proti Loški Koritnici, po spustu se pot odcepi desno za Mangart, sledim označeni poti ter nato zavijem na stezo za bivak Alberto Bussettini (bivak Tarvisio), steza je še kar dobro vidna, na njej je celo nekaj markacij, drugače pa sledimo možicem, je pa potrebna previdnost saj je kruša ter kamenja ogromno. Ob 15h Prispem do bivaka, ter se razpakiram, Sledi malica ter ogledovanje okolice okoli bivaka. Ta je postavljen na manjše sedlce, ter je tako lepo viden iz poti ki vodi nanj. Udobno se namestim v bivaku ter se vpišem v vpisno knjigo, po kateri izvem da ni najbolj obiskan. pred spanjem skočim še pogledat krajši del poti proti Malemu Koritniškemu Mangartu ki me čaka jutri. Po raziskovanju okoli bivaka se odpravim spat. Ob 4h zvoni budilka, ugotovim da čez noč ni bilo nobenega drugega pohodnika v bivak. Budilko prestavim na 4:30 saj je v bivaku prav toplo in prijetno. Ko vstanem se opremim z plezalnim pasom, samovarovalnim kompletom in čelado ter ob 5h krenem proti Malemu Koritniškemu Mangartu. Luna kar lepo sveti in dani se tako da svetilke niti ne potrebujem. Pot se najprej iz bivaka vzpne ter nato strmo spusti, v pomoč nam je jeklenica. Ugotovim da je pot na mestih celo markirana, vendar so markacije že zelo zbledele. V veliko pomoč so nam spet možici. pot se po spustu nato strmo vzpne proti steni Malega Mangarta, nato sledi poplezovanje po grapi. Kruš je spet prisoten tako da previdnost ne škodi. Po poplezovanju v grapi sledi strm žleb ki je opremljen z jeklenico. vzpon je kar strm in zahteven, ter moč v rokah ni odveč. ko se vzpnem skozi ožji del žleba sem po parih minutah ravnine ter krajšega vzpona na vrhu Malega Mangarta, sonce že vzide, ter se skriva za oblaki. nato sledi hoja po levi strani grebena kjer se pot večkrat spusti ter vzpne. Pred Hudo Škrbino se priključimo poti iz Loške Koritnice. Sledi spust z pomočjo jeklenice ter nekaj klinov in že smo pri hudi škrbini. Pot nato zavije na travnata pobočja pod pod Mangartom, sledi prečenje po travah ter nato vzpon proti Mangartu, ko se travnata pobočja končajo se kmalu priključimo Italijanski poti. Sledi še zadnji del vzpona ter ob 7:50h prispem na vrh Mangarta, kjer sem začudoma sam. poslikam razglede, nekaj pojem, nato na vrh prispe par ki me prosi da ju poslikam, nato mi vrneta uslugo, vpišem se v knjigo ter se odpravim nazaj po isti poti, sledi spust proti Hudi Škrbini ter nato spust pod bivakom do razpotja za Kotovo sedlo. Vzpon na Kotovo sedlo mi pobere veliko energije in porabim veliko vode saj sonce že hudičevo pripeka. Ob 12:30 le prispem do Kotovega sedla, oh olajšanje, sledi spust proti Tamarju. Z prijateljem sem sicer zmenjen na Vršiču vendar ob utrujenosti in nepazljivosti zgrešim odcep za jalovško škrbino. spustim se prenizko po melišču, nato pogledam na zemljevid ter ugotovim da se morem vzpeti nazaj proti jalovški škrbini. pogledam v nahrbtnik in vode imam še 4dcl. Pokličem prijatelja in mu povem situacijo, tako se zmenim da se spustim v Tamar ter me pride iskati do Planice. Pri spustu srečam še dve dekleti ter par minut kramljam z njima, praviita da sta bili včeraj na Jalovcu ter sta spali na Bivaku pod Kotovim sedlu.Ta je bil kar poln saj so v njem spali tudi štirje Italijani. Izzvem da se mi mudi v dolino saj nočem pustiti prijatelja čakajočega v Planici zato ju obidem ter pohitim v dolino. Ko pridem do koče v Tamarju naročim veliko pivo in štruklje, Uff to pa sede! Nato plačam, natočim še pol litra vode ter pohitim proti Planici. ob 15:30h prispem v Planico, kjer me prijatelj že čaka. V baru pri nordijskem centru še malo poklepetava ter se nato odpraviva proti domu. Skratka, enkratna dvodnevna tura je za mano, ter večletna želja izpolnjena, Iz Jalovca na Mangart.
Pa varen korak vsem ! Ps vrstni red slik ni pravilen