Menina planina

Lep dan si imela!

Sobotna tura našega PD je bila tudi iz Okroga pri Motniku, delno po označeni, delno nemarkirani poti. Gor smo šli v levo, direktno na Vivodnik. Bil je lep sončen dan. V spodnjem delu poti pomladansko, v zgornjem delu pa zasneženo. Čudoviti razgledi na KSA. Krajši postanek v koči, spust na Bibo planino. Res je veliko izhodišč in poti, je potrebno biti kar pazljiv, da ne zaideš, se dogaja, celo najbolj izkušenim. Teloh že cveti. Popoldan se je pripodilo nekaj oblakov, a lep dan po zaslugi skrbnega vodnika.
Poseben dan, poleg Menine planine še zlato in bron naših deklet na OI. Pa še srečanje sošolcev po 51 letih....noro.

V nedeljo sva s hčerko obiskala planoto in naredila krožno pot izpod planine Bibe na Snežni vrh, Vivodnik in Špic ter se vrnila na Bibo planino. Ker sem planoto obiskal šele drugič in tokrat imel več sreče z vremenom, sem videl celotno verigo vrhov KSA. Pogrešala pa sva več oznak in tudi na vrhovih oz. vzpetinah bi bilo dobro imeti zapisano imena le teh. Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/menina-planina-2

Danes šla na Menino planino iz Gornjega Gradu v upanju na lep podaljšan izlet še do Biba planine ter do Šavnice. Že na poti gor je pihalo in bilo oblačno, ko sva prišla do bližine doma, pa se je začela še megla. Skupaj z močnim vetrom je bil to en žalosten obisk, tudi na poti do Vivodnika sva uspela zaiti s poti, saj nisva videla ničesar. Pot do Menine je mimo Semprimožnika brez snega, malce blatna. Dol sva hotela po tisti mimo Borovnice, a zaradi odvoza lesa nisva našla nadaljevanja poti, ko enkrat prečkaš cesto (sva se šla še na hitro zgubit nekam v gozd). V izogib nevšečnostim sva se vrnila do ceste in nazaj lepo po poti vzpona.
Ko sva prišla dol, sva videla, da je bilo 3/4 okoliških krajev lepo v soncu. Krneki.

Ja, žal je Menina takšna, da rada zadrži oblake, posebno takrat, ko je nizek zračni tlak. Pa drugič več lepote ob obisku Menine!
Srečno!

Danes iz Golic na vrh. Sestop mimo koče in čez Biba planino.
Novega snega je kakšnih 10cm. Ravno prav za zimsko idilo v teh pomladnih dneh.
Lp

V soboto na Menino planino, tokrat izhodišče Gornji grad. Gor smo šli čez Borovnico, dol mimo Semprimožnika. Pot je zasnežena, v spodnjem delu bolj drsi, višje suh sneg. Pot je shojena, kot se meni zdi, s te strani dobro markirana. Zdaj smo Menino obdelali že kar z večih izhodišč, z Golic, z Okroga, s Črnivca...Višje, ko smo bili, lepša zimska idila in dobri razgledi. V koči prijazni, dobra postrežba. Malo smo se razgledali po osvojenih vrhovih in počasi navzdol. Proti koncu poti je bilo nekaj teloha, a bolj zasneženo, kot lani v tem času. Male derezice so nam prišle prav, nekateri pa tudi brez, a drsi...Malo smo še pokukali po Gornjem gradu in domov..., 1000 višincev in 14 km.

https://tomazsarc.blogspot.com/2023/02/menina-planina-422023.html

Prijeten spomladanski potep po Menini

http://primozgraheljsblog.blogspot.com/2023/05/menina-planina-2152023.html

Kružna staza iz Okroga pri Motniku preko Biba planina i Menina planina na vrh Vivodnik.

Včerajšnji pozni odhod od doma, posledično tudi pozen start v Gornjem Gradu na Menino. Bilo je pričakovati, da se bova vrnila v temi na izhodišče. Tako je tudi bilo. Vračala sva se čez Borovnico, kar ni bila najboljša izbira, saj je pot zelo strma in hodila sva že s čelkami, še malo romantike.
Na poti uživanje v snegu in prekrasni naravi, tudi v samoti, saj sva srečala na tej poti le enega pohodnika. Proti domu nekaj več, saj so se že vračali. Razgledi za čisto desetko, je pa pihal tudi kar precej mrzel veter.
No, pa tudi zanimive sledi sva videla, medvedje. Nakar sva kar hitro obesila zvonček, da se slučajno ne bi kje srečali.
V domu toplo in prijetno. PD Gornji Grad je nekaj časa nazaj kar moderno obnovilo kočo. Imajo celo talno gretje. Dežurajo člani planinskega društva, tako da ponudijo tudi kaj za pojest, pa seveda za popit.
LP!

Tudi jaz danes iz Gornjega Gradu v strmine Menine.
Kot je napisal predhodnik, pot čez Borovnico je precej strma, in vedno, ko pojdem tu gor, me dobro zdela! Tudi danes me je!
Na cirka 850m sem zavil levo in šel "SEM", kjer še nisem šel. Pod pečinami sem gor in dol prečil do Semprimožnika nad Bočno, potem pa po markirani proti vrhu planote. Povzpel sem se čez Vetrnik, mimo starega prijatelja, mimo doma, ki je bil odprt, in naprej na Vivodnik. Sestopil sem čez Borovnico. Bil je lep dan, jaz sem pa skoraj umrl!
Srečno!

V iskanju sonca in rožic. Prvega je bilo manj, drugega pa veliko.

Na Menino planino iz vasi Češnjice. Vetrovno, zgoraj megleno, srečal nisem nobenga, dežja ni bilo.

Danes krožno po poti križišče nad vasjo Okrog pri Motniku - desno po cesti do odcepa za Goli vrh - Šavnice - Dom na Menini planini - Vivodnik - sestop po poti za Okrog pri Motniku.
Preživeli smo lep dan na planini, danes so bili razgledi bolj slabi, zato pa sonce, veter in veliko rožic.

Super, Boštjan! Vidim, da sta tudi sine in kuža uživala.

Tako pa je bilo včeraj na Menini planini.
Poti iz Gornjega Grada mimo Strmčnika in čez Borovnico sta normalno prehodni.

Lp, Tadej

Ja, lepo.
Moje mnenje o stolpu - počasi se mu konec bliža, če ne bo prenove.
Tako se je zgodilo na Boskovcu.
Stolpa že nekaj let ni več.
LP!

Res je lepo na Menini! Stolpa bi bilo pa škoda! Upam, da še zdrži!

Menina. Planina, ki je res lahko dostopna za vse pohodnike ali kolesarje.
Tokrat, v soboto, sva se odločila za pot, po kateri še nisva hodila. Start na prelazu Črnivec, smer dom na Menini. Spet pozen odhod od avtomobila, ampak vrnila sva se ob 19. uri. Nisva potrebovala čelk.
Pot dobro markirana, samotna ... na celotni poti in povratku srečala tri pastirje in dva pohodnika. Morda se kje kakšna markacija skriva za vejami dreves, tako da sva kar 2 krat falila,...
Pot vodi čez dve planini; planina Ravni, na katero so vozili krave, planina Travnik, ki deluje bolj zanemarjeno, zapuščeno. Na tej planini se pa pase nekaj večjih in manjših osličev. Bili so prav radovedni, dobro so naju opazovali, saj je na najinem nahrbtniku zvonček lepo opozarjal najin korak. Tako sva pregnala tudi večje število divjih svinj, ki so razrile velike površine na Menini.
Na planini Ravni, kjer sva si privoščila malo daljši postanek, pastir ureja pastirsko kočo, možno je tudi tam prespati, saj ima sanitarije, tuš, skupna ležišča, lepo urejeno kuhinjo z jedilnico, skratka zanimivo.
Pot dolga, vendar za dušo.
LP!