Ne vem, v kateri forum bi vtaknil omenjeno turo. Pod Montaž je klasični vzpon iz Pecola, pod Findenegg je Findenegg, kozorogi so pa kozorogi
Amalia je pa enkrat pod Montaž, drugič pod Findenegg
*******************************************
Zjutraj logistika z avtomobili, čez komot ga ni, eno vozilo na Pecolu in z drugim v Zajzero. Ista ekipa, kot preteklo soboto po Findeneggu na vrh. Po poti 616 se povzpnemo do bivaka Stuparich, na pol poti se že slečemo do kratkih rokavov, navkljub temu, da je bilo zjutraj okoli 6 stopinj pri avtu. Že vzpon do bivaka ni od muh
spreten moraš biti, ko se plaziš pod, nad in med podrtimi drevesi. Se pa pot, ko končaš s prodišči v dolini hitro pokonci postavi in temu primerno se tudi kar hitro dvigneš. Tudi od bivaka do vstopa v feratto ni daleč. Spodnji del feratte, zavarovan, je bil kar prehitro mimo, ravno smo začeli uživati v pretegovanju po jeklenicah. Srednji del, podoben Findeneggu, nezavarovan, je bil čudovito poplezavanje, morebiti sem ter tja celo po dvojki zadiši. Višje, na travah, suhih kot poper, pa levo-desno in gori-doli vse do bivaka Suringar. Seveda smo na travah, kjer so bile kolikor toliko položne, malce poduškali in se okrepčali. Ker smo s Findeneggom in vrhom opravili že preteklo soboto, smo se kar po polici odpravili proti Pecolu. Ko smo prišli na travnike na planini, pa smo kar dolgo zalegli, ko pa je bil tak čudovit dan. Ker je Brazza že zaprta, smo se pošteno okrepčali v Baiti na sedlu v Žlebeh.
Cel dan ! popolnoma sami
vreme fenomenalno, v kratkih rokavih in nas v senci ni zeblo in na soncu ni bilo vroče, razgledi božanski, Pelmo Civetta Marmolada v eni smeri, Visoke Ture v drugi smeri, vzhodni Julijci za hrbtom . . . pa kompletna skupina Karnijskih . . . oh in sploh . . . božansko.