No, danes sem bil na vrhu še jaz. Tega vzpona sem se neznansko veselil že dlje časa. Sicer sem bil pozen (iz koče pod Rinko šele ob 5:45), ampak sem do Okrešlja rabil vsega slabe pol ure, do odcepa na Mrzlo goro pod Savinjskim sedlom pa okoli 45 minut, družbo mi je delal še Boštjan, ki je nadaljeval proti Skuti in nato Rinkam ter se vračal čez Turski žleb (Boštjan, popravi če sem narobe zapisal). Pot (ali smer, če hočete) z Okrešlja čez zahodni greben na Mrzlo goro je specifična, to drži. Vendar po mojem predvsem iz dveh razlogov - polna je krušljivega kamenja ki v plezalnem delu dejansko je nevarno. Brez čelade je ta vzpon izjemno tvegan. Drugi razlog so težave z orientacijo. Vendar mislim, da krivde ne gre iskati pri markacistih, ker so po mojem delo opravili dobro. Bolj se mi zdi, da je težava v dejstvu, da Mrzla gora ponuja svojemu gostu več svobode pri izbiri smeri kot je to običajno. Tako lahko markacije pri poti navzgor izkušen gornik upošteva zgolj kot vodilo za pravo smer, smer vzpona pa izbira sam. Varoval tako rekoč ni - dejstvo pa je, da so tudi varovala za 95% obiskovalcev gora zelo jasen znak, da so na pravi poti. Če zdaj vse našteto seštejemo, pridemo do ugotovitve, da vzpon ni toliko problematičen zaradi nekaterih alpinističnih prvin, ki jih je pametno obvladati, če se podajamo na Mrzlo goro, ampak precej bolj zaradi drugih faktorjev. Na vsak način o tej gori ne moremo in ne smemo govoriti kot o primerni za začetnike, vendar pa v družbi izkušenega gornika, s primerno opremo in znanjem kaj kmalu postane prav lepotica, ki bi jih po mojem lahko bilo na ta način urejenih več. Predvsem bodite pozorni na markacije pri sestopu, tam se je najlažje izgubiti, Mrzla gora pa lahkomiselnosti ne odpušča prav pogosto. Še nekaj fotografij, ki povedo več ...
Lep gorniški pozdrav, se vidimo tam zgoraj!
Jure