Dopoldne(v nedeljo,25.3.2012) so se oblaki še vedno držali in kopičili nad vrhovi KSA, zato se na hitro odločimo za Nanos. Pa nam niti za hip ni bilo žal
.
Parkirišče v Razdrtem je bilo kar polno, a se je vseeno našlo še nekaj prostora za nekaj jeklenih konjičkov. Startali smo dokaj pozno-malo čez 11h. Že po nekaj korakih smo vedeli, da bo spet kar precej obiska. Ah pa kaj, saj se ves folk kar porazgubi. Vzpeli smo se po strmejši poti, ki je seveda na nekaterih delih kar izpostavljena, tako da je potrebno nekajkrat pospraviti palice in se z rokami prijeti za kako skalo ali dve
. Jz sem bila povsem prevzeta nad temi očarljivimi razgledi, ki se kar niso nehali vrstiti. Pomladno cvetje nas spremlja kar lep del poti, tako da je dalo vzponu še dodaten čar
. Zadnji del nas je spremljal tudi veter, ki pa ni bil prav močen in mrzel...je prav pasalo, da je pregnalo malo tiste vročine
. Potem pa koča...ob in v njej pa ogromno pohodnikov in svežega zraka željne obiskovalce in njihove pasje ljubljenčke(T 16°C). Pri koči se zadržimo 2,5h, ki sta kar hitro minile. Smo imeli zanimivo družbo ob sebi
. Vračali smo se po položni poti mimo sv. Hieronima. Ustavimo se še pri čebelarju, ki je prodajal med, tudi rdeče barve---baje je dober za boljšo kri. Potem pa hitro do avta se preoblečt in na zasluženo pivo
.
Skratka, zame je bil izlet spet fenomenalen. Le škoda, ker nisem videla še kakih naših najvišjih vršacev in morja. Za piko na i.
Hvala super družbi, z Majo vred. Podobnih in še daljših pohodov se že veselim.