Včeraj sem preživel bogat in pester dan na primorskem.
Najprej se zapeljem po galerijah nove vipavske avtoceste,preko lozic do Vipave,kjer obrnem na staro cesto in po Noanoški cesti do prve izravnave ter parkiriščem v Podnannosu.Naprej grem peko lovske koče po robu slemena preko Sv.Jeronima do vrha Pleše Nanosa.Že nekje na sredi poti je pihala kar močna burja,tako,da je bil že soft shell in kapa skoraj premalo.Zadnjih sto metrov pod vrhom so bila drevesa še okovana v led,na poti pa nekaj sodre.Zgoraj ni bilo nikogar,le tečen Kraški ovčar,ki kamor sem se podal po vrhu Nanosa,mi je sledil za ograjo in lajal.Čuval je pač objekt oddajnikov,njegov teritorij.Na koncu sem se otročje norčevaliz njega,tako,da je iz laježa samo še bolj poredko tulil.Naprej se podam seveda k kosmatincu Pri Abramu,pot pa je res dolga,popolnoma na drugi strani Nanosa.Sin gospodarja pravi,da je medved star sedaj 15let,živi nekako do 30let,težak pa je že kar 350kg.Prava zverina-pošast!,vendar kar krotek in udomačen.ker sem bil že pozen,me je avzdol zapeljal prevoznik kombija s pijačami,ki je ravno raztovoril Pri Abramovih.Seveda sem bil namenjen še na Kras k prijatelju in pravi kraški Teran.V Ponikvah pri Škabarju imajo prvovrstnega tam okoli iz mladih trt,kjer je kislina večja kot pri starih sadikah.Ista sorta vina pa se razlikuje od lokacije rasti ene in iste zemlje že na 10km.Po okušanju pravega vina na Krasu pa sem spoznal,da se tudi "ljubljanski" vinotoči že "kvarijo" s pristnostjo vin ,glede na avtohtono podeželje in že črna vina mešajo z belimi.Po prijetnem druženju z iskrenimi prijatelji,ob čisti kapljici Terana,belega Kabarneta Suvignona in paršuta,se pozno zvečer v pičli uri vrnem domov.Želim vam lepe Velikonočne praznike in prebuditev Jezusovih izvornih vrednot v nas samih,katere vladajo zemlji in nebu in so bile izrečene v njegovem zemeljskem življenju.