Križi res nimajo nič skupnega z gorami (ali pač), še manj, da upodabljajo z njim svetega Jezusa, njegovo trpljenje na križu.Verski krščanski fanatiki v svoji veri zagovarjajo in ustrahujejo množice, da je treba spokoriti se in trpeti, da pridemo bližje njemu, se bičajo, pribijajo na križe, v cerkvah ponavljajo pri mašah pomembnost s križanjem, so vsi zmotno zagrenjeni zaradi tega itd.Po govoru svete matere, je Jezus sam že opravil s tem, ko so ga križali (nam to ni več potrebno, ker je On opravil svoje delo za nas), s tem je odprl center zavesti, ki nam omogoča odpuščanje, saj brez tega ne moremo v božje kraljestvo.Bila je takrat to pretanjena božja igra zmožnosti odpuščanja, da je se je Jezus pustil križati (odprl novo zavest človeštvu k spravi), zlo brez modrosti pa ga je hotelo takrat le uničiti.Za zanimivost so prvi križ kot emulet našli že precej pred Jezusom, ki je takrat pomenil kot simbol luči ali večnega življenja.
Sam Jezus kot božji sin je imel na svetu nalogo, da pokaže s svojim božje izpolnjenim pravičnim življenjem, da smo ljudje veliko več kot samo to.Pokazati nam je hotel našo univerzalno naravo, kako bi svet moral delovati v sozvočju s stvarnikom, predvsem pa nam pokazati moč odpuščanja, kot eno od vrlin, ki nam pomaga izničiti svoj ego in preiti na višja duhovna stanja brez konfliktov.Vse to je cerkev potvorila z nerazumevanjem prvotnega pozitivnega sporočila inkarnacije božjega sina, da bi se kot edini verodostojni krščanski instituciji ljudje predali in le tam iskali odrešitve.Zaradi tega, ker se tam ljudje predvsem spovedujejo, na teh mestih ostaja negativna energija, zato nam je kot jogijem obisk takšnih prostorov odsvetovan, tudi kraji napačnih jogijskih združenj npr. novi Maharishi, Sai Baba - le tisti iz Shirdija je bil prava guru inkarnacija vrhovnega boga.
Vsak človek ima v sebi Jezusa, svoj neomajen duhovni hram, le odpreti ga mora in se poistovetiti z njim, črpati iz njega pozitivno božjo luč.Odrešenik in sodnik je namreč naš lasten čisti duh - atma, ki nas usmerja in nam kaže pot do Boga.Smo namreč mikrokozmos, kopija univerzalnega Boga, z vsemi elementi vred, edino kozmosa ne moremo ustvarjati, skozi duhovni razvoj pa lahko začutimo kanček Njegove veličine.