Od meje do meje čez vrhove Karavank

Voda maš na Blekovi pl.čeuš žjn,sam pošpancirat morš do ceste tm je karit za žvina 5min cca...od bajte dolskoz ,levo gre cesta prot Železnc ,desno par karakov naprej pa do karitča pridš...bari če ne veš

Bagi in Mateja lepa, prelepa tura je za vama in iskrene čestitke zanjo...večina sem jo že prehodila, ampak vedno po etapah...morda nekoč...zgleda enkratno

Bagi je Camino zvozu, tole je zanj mačji kašelj!

Mateja in Emil, čestitam za tako lepo turo.
Lp in varen korak obema izpod lepih Golt, Janez

OD TRBIŽA DO SLOVENJ GRADCA PO KARAVANKAH

Z Urošem sva prehodila v teh dneh to pot, da nama ni bilo med potjo dolg čas, sva se povzpela, med turo na sto tri vrhove.Večino poti sva hodila po meji( Slovenija Avstrija),zanesljivi vodniki so nama bili, mejni kamni. V veliko pomoč, pa prijatelji, ki so nama stregli na poti, nekateri tudi z nama prehodili, nekaj poti.

PO KARAVANKAH

Hojo prvega dne sva zaključila na mali Golici.
Upam,da sem vrh pravilno zapisal, ker vse to si je ogledal in "strasiral" Uroš. Postavil je tudi zelo točno časovnico, tako ,da so naju čakali prijatelji, na pravih mestih, z ogromnimi zalogami hrane in pijače.
Prvo noč sva prespala na Golici, za nama je bil zelo vroč dan z veliko sopare in 4500 M. višincev. Drugi dan sva imela tudi sončen vroč dan,med potjo pa sva se trudila z osvojitvo vrhov od Stola naprej sva pogosto uporabljala roke, Prišla sva do starega Ljubelja Ta dan sta nama pomagala dva (logista), ki sta tudi prehodila z nama nekaj poti.Prespat sva se odpeljala, k Urošem na dom.

Iskrene čestitke Uroš in Janez!

Lp, Nino

Tudi tebi ,Srečno pot.

lp.

Čestike za turo po mejnem predelu...lepi vrhovi in super razgledi so v teh koncih, tako veličastno kot ste se je lotili pa za večina neizvedljivo

PO KARAVANKAH OD LJUBELJA DO JEZERSKEGA VRHA

Tudi ta dan sva začela s hojo v temi, prvi najin vrh je bil grunt,potem Košutica, Po Košuti sva pobrala,kar nekaj vrhov. Na Škrbini je čakal Marjan s postrežbo. Z nama je odšel do Zgornje Njive. Tukaj so naju zopet počakali,prijatelji, brez katerih, nama nebi uspelo. Na zgornji Njivi je bilo najtežje zbrati voljo in se vrniti na Tovsto Košuto, zelo malo je poti po grebenu, sledila je mala košuta, pa obilno kosilo. Plešivec. Zelo težko sva priplezala na Virnikov Grintovec, izbrala južno zahodni greben, Pa zopet pomoč Prijateljev. Na Pristovški Storžič sva odšla večji del po cesti. Na vrhu naju prijetno preseneti Klemen s hčerko. Še bi lahko pisal o dogodivščinah, tudi vrhove točno opisal po vrsti opisal s pomočjo zemljevida, pa bo to storil Uroš, saj si je tudi on to vse izmislil, jaz sem bil samo (kopilot) lp.

PO KARAVANKAH OD JEZERSKEGA VRHA DO PLANINE SPODNJA LUŽA

Lepega vremena je bilo konec, po cesti v Belo je naju začelo prati. Dežnik je nama zelo pomagal, do Pavličevega sedla.Tukaj se je tudi vojska, čudila nama. Anita je nama podelila naprej pripravljene stvari. Midva pa se zaženeva po blatni mokri vlaki, nekaj časa je še bilo položno. Nato sva morala v mokro travo, o suhi obuji sva lahko, le še sanjala. Zelo strmi mejni pas naju pripelje(mislim ,da Sadovnik). Na drugi strani strm sestop in zopet strm vzpon na nasleden vrh, tudi z njega vodi strm sestop.Končno pred nama proti Olševi ni več strmih vzponov. Pojavi se megla in veter,počasi se ohlajava. Uroš navleče, nase vse kar je imel v nahrbtniku, med čakanjem tudi meni ni več toplo. Na sedlo sv Duh, Uroš spremeni načrt. Odideva k Rogerjo, tam dobiva suhe majice in v spodnjicah ,čakava na Rolanda in na naročen narezek. Najina oblačila romajo v sušilec. V tem trenutku mi je bilo vseeno ,kako bodo kasneje iz gledala,samo,da suha oblečem.Prišel je tudi Rolando z pijačo in hrano, ampak tega je bilo v hiši dovolj, tudi toplega mleka za mene je bilo dovolj.Vedrili smo kar nekaj ur, deževati ni prenehalo. Ko je še rosilo smo se odpravili na Olševo.Tam smo prehodilo Obel kamen in Govco. Sestop na zadnji travnik-(Govševo planino). Pri koritih zopet po stezi strmo v breg saj smo do Luže pobrali nekaj vrhov,ob mejnih kamnih
Mislim, da štiri. Na Luže smo prišli z Rolandom,zopet čisto premočeni. Tukaj je nas pričakal Nejc z obilo hrane, pijače in suhimi čevlji, tudi dosti suhih oblačil ni manjkalo. Tukaj z Urošem skleneva,da je za danes zadosti in greva spat h Kumru. Pri Kumru nama pomagajo pri sušenju opreme.

PO KARAVANKAH OD PLANINA LUŽA DO POŠTARSKEGA DOMA

V Ponedeljek nisva začela s hojo v temi, ampak ob 7 h.V lepem sončnem jutro ,sva nasmejana odšla na Veško kopo,na zgornji Luži sva se po mokri travi umaknila sečnji lesa.Po grebenu Pece sva prehodila vrhove,Bistriška špica, Križni vrh,Kočnikov vrh,Debeli vrh, Kordeževo glavo in Malo Peco. Počutje je bilo na viško,tukaj sem hodil po domačih poteh. Sestopila sva v smeri Matjaža,kjer sva pojedla izdaten obrok. Preko Pika v Mušenik,Jazbino in na Uršljo Goro, večkrat sem v mislih bil na K-24. Z Uršle do Poštarskega doma sva še osvojila dva vrhova. Tako sva jih na poti osvojila 103, kot je bil Urošev cilj.Zadnji dan je Tudi Uroš užival, saj je vodenje od Olševe prepustil meni. Poznal je tudi to okolico, saj se je zelo dobro pripravil za to dejanje,poznal je vse imena vrhov in tudi vse nemarkirane poti,ki so vodile na najvišje toćke vrhov. Sledila bi še zahvala vsem,ki so nama pomagali. Verjetno sem katerega iz med vrhov narobe, napisal, bo me Uroš popravil. Jz pač enostavno nisem za pisanje. Lp.

Se sliši,bere, gleda skoraj neverjetno; kot da ne bi šlo za najdaljše slovensko gorovje, ki od Trbiža do Slovenj Gradca meri skoraj 120 km. Na obisku na 103 vrhovih ob mejnih kamnih od zahoda do vzhoda naše lepe Slovenije. Ponavljavcev zagotovo prav veliko ne bosta imela, moje čestitke in srečno na potkah in tudi tam, kjer jih sploh ni, tudi v bodoče

Te vrhove sva prehodila na poti po Karavankah:
Četrtek

Peč, Petelinjek, Jerebikovec, Kamnati vrh, Visoka Bavha, Nizka Bavha, Grpišca, Tamarča, Vošca, Zajčnik, Znoternica, Trupejevo poldne, Ojstri vrh, Maloško poldne, Kresišče, Črni vrh, Jepca, Koroška Mala Kepa, Kepa, Dovška Mala Kepa, Gubno, Visoki Kurjek, Lepa Plevelnica, Dovška Baba, Hruški vrh, Klek, Golica, Krvavka in Mala Golica

Petek

Ptičji vrh, Korenščica, Struška ( Veliki vrh) , Zijalke, Brezov vrh, Mali vrh, Vajnež, Potoški Stol, Stol, Mali Stol, Krkotnik, Celovška špica, Zahodni Jelenček, Vzhodni Jelenček, Svačica, Grad, Vrtača, Mala Glava, Zelenjak, Palec, Na Možeh, Triangel ( Ljubeljščica), Povna peč ( Ravna peč)

Sobota

Rjava peč, Grunt, Košutica, Veliki vrh, Toplar, Kofce gora, Malo Kladivo, Kladivo, Pungrat gora, Pišenca, Klada, Tegoška gora, Užnik, Perilnik, Macesje, Ostrv, Košutnikov turn, Gamsovke ( zahodni stranski vrh), Obliči, Tolsta Košuta, Mala Košuta, Plešivec, Pečovnik, Virnikov Grintovec, Roblekov vrh in Pristovški Storžič

Nedelja

Rigeljski vrh, Sadovnikov vrh, Covnikov vrh, Borovnikov vrh, Pastirkov vrh, Kolarjev vrh, Strevčev vrh, Obel Kamen, Govca, Kosov vrh, Kukužev vrh, Snežnik, Jelenov vrh, Mozganov vrh

Ponedeljek

Veška Kopa, Bistriška špica, Križnik, Končnikov vrh, Velika glava, Kordežova glava, Mala Peca, Naravski vrh, Uršlja gora ( Plešivec), Mali vrh in Plešivška kopa ( Kozarnica)

Ja, to pa je podvig, ki mu velja čestitati! Niti plezalni deli vaju niso ustavili med tekom.
Nekje na dnu tiha želja - morda se bo pa tudi meni kdaj izšlo. Verjetno ne prav ta trasa, ampak pustimo času čas.
Še enkrat, iskrene čestitke.

6.8.2016 Petra naju zapelje do cestne zapore. Midva pobereva stvari iz avtomobila in jo po zimski poti mahneva proti koči na Golici. Hitro sem se potil v znoju. Nino je kljub več dnevni turi po Karavankah, še vedno hiter. Pod kočo greva na levo in kmalu prideva na meni poznano pot. Pozneje obiščeva tudi pastirja na Rošci, kjer popijeva čaj,jaz pojem kislo mleko, kupim tudi črni doping. Nadaljujeva po stezi nad kočo, kjer nama povzroči nekaj strahu precej velik bik. Izogneva se mu po ruševju. Zopet sva na stezi, ki sva jo z Urošem prehodila pred mescem dni. Vreme je skoz megleno in vetrovno. Na Kresišču naju zmočijo prve kaplje. Resno začne deževati pred Trupejevem Povdnu. Najmočnejši naliv naju je spremljal čez Blekovo planino. Kasneje preneha deževati.Na Korenskem sedlu nova nevihta. Izkoristiva streho in povedriva,čas izkoristiva za prigrizek. Ko preneha deževati, se odpraviva mimo karavle po Graničarski poti na Peč. Ponovna nevihta z grmenjem,ki naju spremlja na Peč in kasneje v Rateče. V Rateče po stezi tečejo potoki vode, tečeva tudi midva. Sedaj ni bilo več pomembno,koliko sva mokra, sicer, na nama ni delčka suhe kože in opreme. V Ratečah se suho preoblečem. Seveda Ninu gredo vse čestitke, ker se je hrabro postavil oviram na poti in uresničil svoje sanje. ČESTITAM NINO!

Janezs - vaju moram pohvalit. Koliko časa sta hodila? Ali je nova klopca (slika 10) na Trupeju?

Klopca je na Kresišču,Jaz sem z Ninom hodil okoli 13 h.Iz Planine pod Golico, do tromeje in sestop v Rateče.

Od Jezerskega do Korena

Spet sva jo zastavila od meje do meje, tokrat sva imela še malo bolj noro idejo . Traso sva podaljšala za eno mejo in nastala je odlična zadeva, od Jezerskega do Korena. Na srečo sva že krepko pozabila nabiranje kilometrov izpred nekaj let, kar se je pokazalo za dobro popotnico. Če bi spomin bolje deloval, bi verjetno ostalo zgolj pri ideji.

Tako hudo seveda ni bilo, pri celotnem prečenju sva maksimalno uživala . Sva se pa vsak dan preganjala po hribih od teme do teme z res minimalnimi postanki. Takega načina hoje sva vajena, kaj dosti hitrejša od drugih niti nisva. Kondicija je tudi zaželjena, zelo, zelo, sploh z nahrbtnikom polnim vode. Poletje letos tudi v hribih opleta z vročino.

Od mejnega prehoda Jezersko do mejnega prehoda Korensko sedlo je naneslo vsega skupaj 92 km in 7800 višincev. Smer hoje sva izbrala predvsem zaradi sonca, da nama ni ves čas svetilo v obraz. Temu primerno sva večino kreme za sončenje porabila za levo stran telesa .

Če je kdo v tem prispevku našel nov izziv, lahko pri meni dobi dodatne informacije, kot tudi GPS sledi. Najbolj pomemben nasvet je le eden ... ne obiraj se. Več v fotozgodbah po dnevih hoje ...

DAN 1 - tehnično najbolj zahtevno prečenje

Največje vprašanje je bilo, kako najhitreje priti z mejnega prehoda Jezersko do Dolgih njiv. Skrivnost sva rešila z ogledna turo na Tolsto Košuto nekaj tednov prej. Pokazalo se je, da začetnih osem kilometrov lahko brez skrbi hodiva v temi. To se nama je krepko obrestovalo .

Tik ob meji je namreč speljana makadamska cesta z začetkom v Sloveniji. Ta kmalu preide v Avstrijo in se za Roblekove planino začne spuščati. Tu je treba čez nekaj kamnov prečiti potok in preiti na cesto, ki se vzpenja v smeri Košute. Na njenem najvišjem delu je enostavno prestopiti v Slovenijo in nadaljevati po bivši graničarski stezi.

Steza je v veliko boljšem stanju kot uradno markirana *Geološka* pot nižje spodaj. Vodi mimo propadle karavle Pečovnik vse do Dolgih njiv. V poletju jo zaznamujejo visoke trave, ki seveda poskrbijo za obilo moče. Mokra izkušnja ogledne ture nama je čisto prav prišla za ustrezno preventivo in tokrat sva do Košute prišla s suhimi čevlji .

O prečenju grebena Košute ni kaj dosti povedati. Morda le to, da je izjemno dolgo in da vseskozi zahteva zvrhan koš previdnosti. Po marsikoga je tu že prišel Helio-team. Z Velikega vrha sva sestopila po obnovljeni ferati, ki je zaradi obilice grušča in izpostavljenosti še vedno zoprna od začetka do konca.

Nadaljevanje je potekalo po grebenu do koče na starem Ljubelju, nato po grebenu mimo Povne peči do Zelenice, za nameček pa sva se spustila še do Koče pri izviru Završnice. Zanjo sva se odločila zaradi miru, prijazne oskrbnice, odlične postrežbe in ... toplega tuša. Neprecenljivo . Lahko noč ...

Bravo! Kako so lepe Karavanke.

Lp izpod Kozjaka ,
Nino