Ko potrebuješ odklop in čisti uzitek, je tura na Ojstrico od Lovske koče na Brežičih pod stenami Deske prava zdravilo.
Malo pred Lovsko kočo sem 5:20 pustil avto, potem pa dolgo časa iskal prave jutranje sončne pramene za objektiv in za mojo dušo. Za posnemovalce - stara lovska pot preko JZ-pobočij Deske, ki se kasneje pridruži tisti iz Podvolovjeka, se na višini 1660 m odcepi od poti čez Desko, pri kamnu, na katerem je v bledo rdeči barvi narisan T (razcep). Potem zgolj slediš ozki stezici, najprej med ruševjem, potem kakih 30 m počasi navzdol, pa skozi redek gozd, do dela (nekoč ruševja), ki ga je uničil požar. Kasneje slediš lepim prehodom najprej preko široke hudourniške grape, potem 15 m gor in še 20 m dol mimo zoba, ki štrli nad tabo, dokler končno ne prideš na polico, ki preči steno Deske do melišča. Po njem okoli do ruševja in rahlo navzdol do križišča. Najlepši je potem vzpon ob potočku, ki je zagotovo pravi biser do višine 1780 m, kjer se pridružiš poti z Vodol (in čez Desko) ter zaviješ levo po njej proti sedlu Čez Prag do Korošice. Sam sem s Praga prečil levo do sedla pod Malo Ojstrico in po ter pod grebenom do vrha Ojstrice. Prehodi so kopni, le navzdol (direktno) z Ojstrice do Korošice je še nekaj snežišč, po katerih se da še fajn podričati. Ob povratku sem od pravala Čez Prag sledil najprej poti proti Vodolam do Vodotočnika ter pri jezeru zavil na sedlo južno, tam 20 m levo do melišča in po njem kakih 120 m nižje na pot, po kateri sem zjutraj hodil v obratni smeri. Popoldne je začel zavijati JZ veter, tako da se je več kot očitno vreme v hribih že začelo spreminjati. Pa varen korak vsem ostalim.