Včeraj prehodil tako lepo in dolgo turo, da se moram pobahati z njo
Iz Robanovega kota do Moličke planine, nato po Kocbekovi poti na Ojstrico, kamor so me žal prehiteli oblaki, tako da z drugače čudovitim razgledom ni bilo skoraj nič. Spustil sem se po Kopinškovi do Škrbine, od tam pa po lovski poti na Krofičko, kjer oblakov ni bilo. Za razliko od Ojstrice, kjer nas je bilo res veliko, sem bil na Krofički sam, le jata kavk je prišla nažicat pozno kosilo. Po markirani poti sem se spustil proti Logarski in zavil proti Strelovcu, kjer sem si privoščil še zadnjo pavzo pred spustom. Uf, če bi vedel, kako se bo vlekla tista cesta od prve kmetije do doline... Ampak po 12 urah na poti sem prišel nazaj še boljše volje, kot sem zjutraj odšel