Vreme v ponedeljek je kar vabilo v hribe in ga je bilo zato treba izkoristiti. Zjutraj sem še v mraku parkiral pri hotelu Plesnik. Ob šumenju vode in listja sem zagrizel v strmino ob Palenkovemu grabnu. Ko so višje listje zamenjale macesnove iglice sem vedel, da sem že kar visoko. Grede na Strelovec sem zavil na Logarsko peč, kjer sem zadnjič obrnil zaradi slabega vremena. Višje ko sem prihajal, bolj božanski so bili razgledi in vse pogosteje sem pritiskal na sprožilec fotoaparata. Po sončenju pred hotelom pod Utami sem se povzpel po grapi na greben in po njem uživaško nadaljeval na Krofičko. Med posedanjem na njej sem seveda pokukal na prečko na Kopinškovi. Zdela se mi je kar obetavna. S Krofičke sem nadaljeval naprej po njenem grebenu in se spodaj po lovski spustil na Škrbino. Na Kopinškovi pa sem pod prvimi varovali ugotovil, da mi je vsa voda v mehu stekla ven. Tako sem ostal brez tekočine in sem naprej za žejo jedel sneg. Tistih nekaj flik snega do prečke je bila ena sama voda in sem bil zato kar presenečen, ko je bil sneg na prečki pomrznjen in za povrh še poledenel. Če nebi imel s sabo derez, bi verjetno obrnil, saj jeziki snega segajo kar daleč dol nad prepadni rob in so obvozi po grušču prav tako nevarni. Takoj za ovinkom prečke sem snel dereze, saj je naprej navzgor kopno. Na vrhu kraljice sem užival sam in to dolgo, saj je bilo v čem uživati. Sestopil sem skozi Škarje, ki glede snega niso bile problem. Na Klemenči jami sem se komaj uspel odžejati in osvežiti pri koritu, saj je sonce vso pot za ta čas sijalo neverjetno toplo in je bil sneg bolj slab za žejo. Kot sem že na začetku napisal sem turo začel v mraku in tako sem jo tudi zaključil. Lepim spominom s potikanj po gorah sem tako uspel dodati še ene zelo lepe.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez