Samo kratek odgovor za sebanakisa, ni mišljeno kot polemika, pač pa preprosto iz lastnih izkušenj.
Kot jaz opazujem svoje funkcioniranje v hribih, bi lahko špekuliral, da v kakšni težki situaciji spustit zajlo čisto zadnja stvar, ki jo človek naredi. Pade kamen in spustiš zajlo? Ne vem, jaz mislim kvečjemu da bi jo zagrabil še bolj. Ne rečem, seveda je možno da ti pade ravno na roko in spustiš, ampak mogoče niti ni najbolj pametno špekulirat o najslabših možnih scenarijih.
Sicer pa je razlog za to, da sem vsaj v slovenskih hribih do samovarovalnega kompleta skeptičen, drugje. Včeraj sem bil recimo na Kočni - in kaj človek vidi tam? Dve zajli na nekaj kočljivih prehodih, par klinov, in to je to. Obenem pa cel kup skalovja, strmih trav, šodra, brez vsakih varoval. In moje dosedanje izkušnje me napeljujejo k temu, da je na večini zahtevnih poti pri nas tako: zavarovani deli so (z nekaj izjemami) relativno neproblematični, precej več težav pa imaš lahko na kakih strmih, krušljivih in izpostavljenih nezavarovanih delih. In tam seveda komplet nič ne pomaga. Skratka, tudi če komplet imaš, pomaga zgolj pri precej majhnem delu težav, s katerimi se na poteh dejansko lahko srečaš. Drugje pa se moraš zanest samo na svoje živce, koncentracijo, izkušnje. In to je, vsaj po mojem mnenju, malo drugače kot na italijanskih in avstrijskih feratah, kjer se zajle kar vrstijo, tudi čez tehnično zahtevne dele in kjer brez samovarovanja res skoraj ne moreš.
Samo moje mnenje seveda ...