Jutranji vzpon ali bolje rečeno sprehod na Osolnik je bil glede na vreme prav lep.
Vzpnem se od parkirišča v Ločnici in preko brunarice do vrha.Na vrhu je bilo za soboto le malo ljudi,je bil pa mir toliko izrazitejši.Razgleda danes niti do kamniških alp ni segal,vse je bilo zavito v oblake in meglo.Ogledal sem si le bližnji Lubnik in Škofjo Loko.Nazajgrede sem se moral še zaradi pravkar pečenega borovničevega štrudlja,ustaviti na brunarici.Vmes sem se pogovarjal celo z gospodom Bogdanom,ki je leta nazaj pomagal Franceljnu pri oskrbi z živili na Zavetišču pod Špičkom.Seveda je vsa roba bila takrat prenešena v ruzaku iz Vršiča,plačilo pa dobro(Francelj je pisal kar več kg,kot je kolega prinesel,PD Matica v Ljubljani pa je izplačala takrat),kar zasluženo!.Nekega 20 majskega jutra pa po prejšnjem celodnevnem gazenju od Vršiča do koče,po začuda tihi noči,nista mogla odpreti vhodnih vrat,saj je ponoči namedlo meter novega snega.Sonce je bilo že precej močno,tako,da je sam po štirih dneh sestopil,oskrbnik pa je ostal v koči.
Ko sem prišel do ceste,kjer je zbor starih vozil(oldtimerjev;avti,motorji s stransko prikolico)veselo vozil naprej na Katarino,se je še ploha malo udejanila z neba.