Paški Kozjak

Mene pa zanima, kako se imenuje vrh ali sedlo, kjer je na drevesu skrinjica, preden ste prišli na P.Kozjak ?

Vem kje misliš ja, samo me pa preveč vprašaš, ker sem šel prvič s te strani na Paški Kozjak.

Saj kadar je kaj zastojn za jest pa pit se jih zmeraj velik nabere
Ta pohod je organiziral pd premogovnik.

Ne vem kaj si hotel s tem povedat, sicer pa nič ni bilo zastonj, no ja avtobus je bil zastonj, ka je pa tistih par km gr do Doliča, sicer pa danes ni nič več zastonj, še luft bomo počas začeli plačvat

Danes ob osmih zjutraj sem se peš od doma podal na nedeljski potep po Paškem Kozjaku, do planinskega doma sem potreboval dobre dve uri in pol hoda. Pot sem nato nadaljeval proti Sv. Joštu na Paškem Kozjaku (1065 m) (nedeljske maše žal nisem ujel), odkoder sem jo najprej mahnil na Špik (1108 m) ter nato še na najvišji vrh Paškega Kozjaka, na Basališče (1272 m). Vreme je bilo prekrasno, vendar je bilo predvsem na Špiku ter potem proti Basališču, vetrovno, bolj kot sem se bližal Basališču manj vetrovno je bilo, na Basališču pa je bilo povsem brez vetra, na soncu je bilo prav prijetno toplo.
Vsega skupaj sem hodil danes 9 ur (en šiht pa še mal), včeraj pa nekje 6-7. Bog dal, da lahk, nekateri (žal) nimajo takšnih privilegijev

Na Špiku bi lahko zamenjali dotrajano vpisno skrinjico in v njej vpisno knjigo, ki je že dolgo časa polna. Pa na stojalo za žig seveda žig, ne pa da se ga dobi v domu. Pa tudi okolica vrha je zelo zanemarjena, čisto nasprotje zgledno urejenenima Basališču in Štrukljevem vrhu. Škoda.

Se strinjam klavdipo, na Špiku se le redko kdaj vpišem v knjigo, in sicer iz dveh razlogov: ponavadi, sploh pozimi skorajda vedno piha zoprn mrzel veter tako da imam vedno čisto ledene roke, rokavic si pa ne dajem gor, ker potem ne morem fotografirati, potem je pa še tukaj drugi razlog, dotrajana vpisna skrinjica, katera se da odpreti z veliko volje in truda

Pri Basališču je pa ravno obratno, je pa pot toliko bolj zanemarjena ter zaraščena (sploh pozno poleti in jeseni, včeraj se je še kar nekam videlo kot se hodi), skrinjica je pa v kar dobrem stanju Ko pa človek pogleda v vpisno knjigo pa zagleda eno samo žalost, namreč vrh je izredno slabo obiskan, pa se večkrat vprašam zakaj, verjetno zaradi odročnosti, saj je tako iz Vitanjske, Dobrnške, Velenjske kot tudi z Mislinjske strani kar odročen oz. je pot po gozdu kar zahtevna zaradi ogromnih kamnov ter skal oz. balvanov. Sem včeraj malce gledal vpise v knjigi, pa je bil nazadnje vpisan planinec pred tednom dni, še nekoliko dlje nazaj pa sem zasledil, da tudi po mesec in več ni bilo nobenega vpisa, naj dodam še to, da sem bil tudi sam nazadnje na Basališču 11.10.2009 (navadno jo vedno po maši na Sv. Joštu, mahnem na bližnji Špik, priznam, da Basališče kar malce po krivici zanemarjam), pa sem se včeraj vpisal še vedno v taisto knjigo, pa je še sedaj kar nekaj prostora za vpisovanje (skoraj polovica)

Ja, še so skriti kotički in naj tako tudi ostane, da o Ostrici sploh ne govorim, tam je pa res za dušo si privezati, skratka pravi raj

Nekaj utrinkov s sobotne poti od doma na Paškem Kozjaku na Basališče. Zima je že odšla iz teh krajev saj te na vsakem koraku spremlja spomladansko cvetje in veliko mravljišč, kjer so mravlje že prav živahne. Škoda, da zaradi poraslega grebena ni veliko razgleda.

Na današnjo prečudovito s soncem obsijano 5. velikonočno nedeljo sem se nekaj čez sedmo uro zjutraj z Gornjega Doliča povzpel na Ostrico pod Basališčem, kjer je bilo 30. planinsko srečanje, ki ga vsako leto organizira PD Vitanje. Okoli devete ure sem prišel do Sv. Jošta, nato pa sem pot nadaljeval proti Špiku, kjer sem se vpisal v vpisno knjigo ter nato sestopil proti domu na Paškem Kozjaku, ki je mimogrede do nadaljnega zaradi bolezni oskrbnice Olge, oskrbovan le med vikendi. Po štemplanju sem šel nazaj na Sv. Jošta, kjer sem ob desetih šel k nedeljski Sv. Maši, po maši pa sem jo mahnil še na Ostrico pod Basališčem, kjer je bilo planinsko srečanje. Lepo vreme je pod Basališče privabilo kar lepo število izletnikov oz. pohodnikov. Za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno, dobro voljo pa je bilo potrebno prinesti s seboj. Skratka prav en lep dan je bil, ki pa ga tokrat nevihte niso skazile

Takšen je bil pa razgled v nedeljo, dne 18.12.2011 s Špika (1108 m)

Pa ti si pa res priden.Prej čez goro,isti dan
pa že na čisto drugi strani.Fajn bodi,pa vesel in Blagoslovljen Božič.

Hehe, ja je kr treba bit vseskozi v pogonu...

Sam a veš kaj, da tista ideja na avtobusu ni bila slaba, ob treh ponoč oz. zjutri na Črepič, sem slišu, da ste se neki pravhali hehe Smo bili glih v pogonu (Čez goro k očetu smo se ravno ogreli, Črepič bi bil pa pika na i), tako, da nam tist strm breg gor do Črepiča ne bi smel predstavljati kakšnega posebnega problema

Tudi tebi vesele ter Blagoslovljene božične praznike.

Na praznični ponedeljek se nas je 47 planincev ter planink udeležilo 20. jubilejnega Štefanovega pohoda na Paški Kozjak. Izhodišče je bilo ob osmi uri zjutraj v Šaleku, od koder smo se nato podali na pot. Okoli 10:30 smo prispeli do Bogatajeve Betke, ki nas je prijazno pogostila z domačimi dobrotami, za kar se ji v imenu vseh najlepše zahvaljujem. Pot smo nato nadaljevali proti domu na Paškem Kozjaku (960 m), kjer je sledilo kosilo. Po kosilu je sledilo skupinsko fotografiranje pred kočo, nato pa smo se podali še do Sv. Jošta (1065 m), kjer smo na tamkajšnjem pokopališču počastili spomin na žal preminulega planinca na Mt. Blancu, gospoda Ivana Bogataja. Sledil je sestop v smeri Gornjega Doliča, vmes smo se ustavili še pri dveh kmetijah, kjer so nas pravtako prijazno pogostili za kar se vsem najlepše zahvaljujem. V Dolič smo prispeli ob 16:30, ko se je pričelo mračiti.

Nekaj današnjih zimskih utrinkov s Sv. Jošta oz. Špika na Paškem Kozjaku. Bilo je zelo vetrovno.

Prosim, če moderator spodnjo temo združi s to temo

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=4&id=556

Hvala

Nekaj današnjih fotografij s Špika. Ob desetih dopoldne je bilo na Sv. Joštu le 9°C, pihal je tudi kar mrzel veter. Fotografije so bile posnete s fotoaparatom na mobilnem telefonu.

28.11.2013 sem jo mahnil proti Paškemu Kozjaku od kamnoloma. V teh dneh so razgledi res lepi, pa več v slikah.....

Današnji razgledi s Špika (1108 m):

Luštna turca, primerna za nabiranje kilometrske vzdržljivosti. Tudi hodili še nismo tod okoli in nam je bilo vse skupaj toliko bolj zanimivo .

Začeli smo v Dobrni, nadaljevali levo v smeri Klanec in Paški Kozjak, pohodil ves greben od Špika do najvišjega vrha Basališča, se vračali po drugi dolini proti Zavrhu in še naprej proti Dobrni. Povratek je posebej primeren za ljubitelje cest .

Vsega skupaj je naneslo 25 km poti in 1300 višincev. Markacij je dovolj, da zaideš se moraš kar potruditi. Snega na poti ni nikjer več, belo je samo od zvončkov.

Koordinate izhodišča v Dobrni : 46.335802, 15.225734

Smo jo lansko leto prehodili. Cest se resnično nabere preveč.
Sestop smo napravili malo po svoje. Smo malo zbežali s ceste. Zanimivo, kilometrina se nama skoraj ujema
lp
https://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=4&id=7261

Pridni, v mojih koncih.