Planinske koče

Najbolje da greš na uradno spletno stran PZS
http://www.pzs.si/index.php?stran=Seznam%20ko%E8

hvala sem že dobila in pogledala.

Morda kdo ve, koliko časa prej je smiselno/potrebno rezervirati prenočišče v planinski koči (konkretno Dom Planika)? Kako pa je s preklicem rezervacije v primeru slabega vremena? Hvala.

Trenutno ne sprejemajo rezervacij...

Drgač pa v letni sezoni rezerviraj kar dosti prej(jaz običajno vsaj 14 dni prej), ker je zmeraj gužva...

Kar se tiče preklica rezervacije ni noben problem in te nič ne stane (če si to mislil). Pač pa pokličeš na kočo, da te ne bo - tolk da vejo in lahko ležišče oddajo komu drugemu...

Ja, sej to sem mislil v letni sezoni

Nekdo je razočaran nad planinskimi kočami....osebno v koče kaj dost ne zahajam, si ne predstavljam, da bi pojedel pokvarjeno kosilo, potem pa imel še par ur hoje. Doma, ko se kuha kmečko kosilo že mnogo let nobenih težav, tole kar opisuje Čokl, da se je jede X krat pogrela to pa še futr za prasce ni. Doma v drugo za pogret še gre, okus je že drugačen, nisem pa še nikol jedel pogreto kosilo v 4-5ič....Nesramno visoke cene, višje kot določa PZS.....in predvsem ko sem bral FB komentarje so nekateri navdušeni nad postrežbo v tujini, primerljive cene z našimi.


http://anzecokl.com/2014/09/08/razocaranje-nad-slovenskimi-planinskimi-kocami/

Zanimivo, jaz sem enega izmed najslabših ričetov jedel ravno v najbolj opevani koči Kredarice se izogibam v širokem loku, medtem ko na drugih kočah nisem imel slabih izkušenj - ne s hrano ne s postrežbo/redom, etc.

Huda je ta, žal resnična, že kar groteskno humorna pripoved Čoklja!.
Najhuje je, da te po obroku tako zvije, da še naslednji dan slaboten hodiš z drisko naokoli po neprespani noči.Mislim, da je vsaka konzerva zlate rezerve in nekaj suhega kruha boljša od pregrete in celo s starimi sestavinami narejene hrane.Ima LG kar prav, da takšne hrane še lačen pes ne bi jedel.

Vsekakor je veliko bolj zaskrbljujoče obnašanje viharnikovih bratov po planinskih kočah.Razloži kulturnim tujcem,da so to južnjaki ki lahko počno po Sloveniji kar se jim zljubi! Pa tudi si ne predstavljam da bi v hribovski koči pojedel viharnikov avtohtoni prdulj.Po pol ure rafal iz zadne odprtine in pokvarjen dan. Ričet pa je najbolši ene 4-5x pogret.Odvisno pa je kako je skuhan in brez "izbolšav" med pogrevanjem.Po kočah pa pogrešam dobre ajdove žgance in kisu zele fejst z ocverk'm zabelen!To je taprava hrana za hribe!

Sirt, ne vem , kako se ti vedeš po gorah, vendar, če bi sami viharniki sedeli po gorskih kočah, kot razlagaš, bi postal svet naenkrat kar svetel in lep ter poln božjih vibracij.
Pri pogrešanju dobrih ajdovih žgancev in kislega mleka, pa mislim, da ne boš jedel boljših kot na Jasenjah pri Ingotu.
Še nekrat pa mislim, da te v gorah skoraj nič ne more bolj štrafati od pokvarjene hrane in nočnega kravala.

Dobro da ne jem ričeta Jota pa 3 leta nazaj v Staničevem domu odlična, nato so se menjale oskrbnice. Na Planiki je bila tudi dobra, pa na Doliču... Na Mali planini so mi postregli joto z repo. Ker repe ne jem, sem pojedla le kruh. Na Lubniku so me vnaprej opozorili, da imajo le joto z repo, torej je nisem naročila.

Po turi pa krožnik goveje juhe z rezanci, ni boljšega

Po turi ena velika porcija sladoleda pa če je smetana na vrhu ,al pa ne.

Kar se pa tiče zabeljenih žgancev pa jih imajo na Komni.
Jaz si jih tam skoraj vedno naročim.

Dobre imajo tudi na Dolgi njivi in Jarškem domu na Veliki planini.

najboljše žgance in kislo mleko sem jedel pri domačiji Dolenc na Vogarju, upam da jim taka tradicija tudi ostane

Gospodinja Milka iz te domačije naredi tudi ekstremno dober štrudelj

Že, že mogoče, če ga imaš po žgancih pa kislem mleku še kam razen v nahrbtnik sploh dat

Včeraj nas je pot popeljala s planine Podvežak mimo kapele na Molički planini na Kocbekov dom na Korošici. Bili smo prijetno presenečeni, ko nas je vseh 11 planincev oskrbnica Mojca Perbil ob prihodu "pozdravila" z brezplačnim čajem z rumom. Kaj takega nismo doživeli še ob prihodu v nobeno kočo. Res je, da planinska sezona postaja glede slabega vremena in časa bolj mrtva, vendar nas je njena gesta izredno razveselila in presenetila. Ob odhodu pa se je od nas nadvse prijazno poslovila pri vratih in nam ponudila še "ta kratkega". Kako malo je treba, da nam bo to ostalo v spominu in radi se bomo še vračali sem četudi v polni sezoni, ko ne bo časa za tak sprejem.

hja, na Kredarci že dolgo nisem jedel, se mi je zas,, zaradi gužve, pa planincev ki mislijo da so planinci,pa ni krivo osebje. Kredarica pač ni več planinski dom, na Žalost, za mene je to samo še bife v katerem spijem kavo.trikrat zaporedoma sem šel čez plemenice, pa prek Kugijeve police,do Kredarce, pa me tam vse mine. Namesto na desno, rajši zavijem na levo, na Rjavino, pa se od tam smejim revežem ki stojijo v vrsti da postanejo Slovenci.Ne vejo pa da so Cmir , Vrbanove špice, pa normalno Rjavina, mogoče še lepši. Al pa hribčki na drugi strani.Res dobro hrano , pa Koča na gozdu, še nikol razočaran

vse strogo subjektivno, kakopak, pa vseeno (zgolj) trije prehrambeni utrinki: Zelenice nad Ljubeljem se po zadnji menjavi oskrbnice izogibam na daleč; povsem obratno z veseljem v Erjavčevo kočo na Vršiču, posebej pozimi, ko je cesta zaprta; novi najemnik se trudi recimo tudi v Tamarju; o Triglavskih kočah škoda velikih besed ... vedno znova, nižje gor, pa prijetne zgodbe s planšarij ... sicer pa ja... rukzaksamsvojmojster ...