Poezije

anketa , upam da zvisi.

Ideja o temle forumu teoretično ni slaba, v praksi pa mislim, da ne bi funkcionirala. Namreč, ko greš na turo in vidiš vso to lepoto okrog sebe, se ti mimogrede utrne kak verz in ko daš slike na določen forum, opišeš pohod namesto v prozi, v verzih, kar da celotnemu vtisu ture še posebno noto. Malo hecno bi bilo, če bi slike Ratitovca podal na forum, pesem o njem pa tukaj. Tako da......

Bravo Otiv, doživet in si pripovedovat poezije v gorskem raju, doživetje, tako mirne so te sive skale, ko pa napoči čas vso svojo jezo odmečejo, ko macesni žarijo sonce jih greje, bliža se zima, mraz pritiska, narava gre v zimsko spanje. Čas je za kovanje novih planov, zima hitro mine in gorski raj spet vabi, kjer so gorske rožice, živali. V objemu sviščev na travi se grejem, ko pride mimo gams oba se ozreva v nebo in hribe, ko sonce počasi zahaja in si rečeva, vidiš LG zato se splača živet, pa še kdaj pridi, ko temno postaja me vodijo sanje v dolino.

Ko trdo spim me zbodijo sanje, nočno vlečenje nahrbtnika iz omare, a niti urca ne mine, ko se že vzpenjam. Temno je, sonce spi, voda ne počiva, gore so budne, živali spijo. Ko sonce vzhaja, prijetno že greje gorski svet, hodim, vidim kozoroga. Tih kot gore se približam, kozorog premišljuje, še vedno sem neslišen komaj premikajoč, razmiljujeva oba, kaj bo sledilo. Sonce je vedno močnejše, vztrajam, čas teče, nasmehne se mi a glejga LG a ti si, še malo se približam, veselo se mi smehlja in odide na jutranji zajtr.

Spati mi ni, sredi noči tipam mokre skale na Mangart, temno je, veter buden. Sonce počasi dela dan, meglice vztrajajo, kmalu bo popoln dan. Sam na vrhu, zaprem oči za kratek čas sanjam, sanje so resnične.

Je že začel, in to naj bo poezija.

Se bo fant navadil tudi poezije.Ne mu vzeti volje že na začetku.

aaaaa....Lg..? A si ti že slišal za verze? Vem, da obstajajo tudi nerimane pesmi vendar je treba vsak verz drugega pod drugim pisat, poglej si malo na vremenski forum al pa vprašaj vitota.Pesmi so sicer kar okej pa fotke še bolj
Tisti, ki ne nameravate pesniti, prosim, da se v ta forum ne vtikate, tu je prostor izključno in samo za pesmi.
Tale komentar je izjema ni v vezani besedi vendar kakor lahko vidite zgoraj obstajajo tudi nerimane pesmi.

Zgleda pač, da bova z LG jem edina ki bova dejansko pesnila, vito je zgubil navdušenje

Za primerjavo prilagam mojo pesem iz vremenskega foruma:

zima zima bela,
vrh gore sedela,
s snegom vse zalila,
lopate polomila.

pada pada pada,
vse trdo je od hlada,
ne misli še oditi,
kidače mal spočiti.

zima kaže špik zobe
hribi polja in gore
vse belo je, vse
čisto nič se ne ospe.

pa vendar pride čas
ko zimi skrha njen se glas
in iz belega pršiča
nastane plundra za prašiča.

in ves ta beli svet se moral bo ogret
da snega ne bo več
belina k hudiču šla bo, preč.

Sonce prekrili so oblaki
tega veselijo se snežaki.
Mraza so se razveselili,
saj ne bodo se stopili.

Prišla pa je že pomlad,
katere snežak nima rad.
Čedalje bolj postajajo suhi,
njihovi nosovi končali bodo v juhi.

Lonci, ki imeli so jih na glavi,
obležali bodo v zeleni travi.
Otroci vsega tega se ne veselijo,
da prijatelja za leto dni izgubijo.

Vama še precej manjka da bosta kaj spesnila.

LG, mal rime ti fali

tinky, kar z verzi na dan, pa da vidimo......

mhm tinky binki ti kar komentiraj če zraven priložiš še kako svojo pesnitev
če ne pa jezik za zobe!

Fantički brez copy-paste sej to tud jest obvladam.
Dejmo mal izvirnost pa ne preveč po Prešernu.

ejga kuco si že res zelo izviren akhm akhm kašlj!
preden pa obtožuješ poštene ljudi kršenja avtorskih pravic najprej najdi kakšen dokaz. če sam nisi sposoben napisati otroške pesmice, ne vali jeze na druge

prilagam en dejanski copy paste od mihe avanza:

Kako napišeš pesmico


To gre čisto takole:
najprej si nagrmadiš
veliko množico stvari
predmete
iz omar iz predalov
s sprehodov iz pisem iz naslovov
in take besede
ki so fine
in ki se fino rečejo:
pravica, skazica
kapascofom
in ljubadeklicaživžav
potem se usedeš za mizo
potem se usedeš za pisalni stroj
in rečeš:
pesmica pogrni se

No sej to ti hočem povedat, da meni ne gre po Prešernu tk da @otiv je zato rojen.

nikakor ne mislim LG ja blatiti
kakor on ne moje poezije kratiti

on pač je ljubitelj gora
ki se smejimo mu haha

da o tinkyju ne govorimo
ker ga sicer zabolimo

on zelo rad graja
pa ne pozna ringa raja

svarim vse druge
katerih gobček nesramno mjavka
PAZITE SE KARAHAWKA!

pa brez zamere fantje in ne pesmice preveč resno jemat

Bolj za šalo kot zares: stihoklepski opis izleta na Travnik (junij 2009)

Oblačno, sivo je sobotno jutro,
napoved prav nič dobrega ne obeta,
a osem babnic to pač ne odvrne
od že načrtovanega izleta.

Ob petih smo iz Kamnika krenile,
se čez Vršič tja v Trento zapeljale,
ne levo v vasi Soča smo zavile
in hitro smerno tablo poiskale.

Medtem se nam še en gospod pridruži,
najbrž zato, da vreme bi zdržalo,
saj kjer je žensk preveč, se rado sfiži,
in res je v Trento sonce posijalo.

V lahkotnem tempu četica se vzpenja
in v urah dveh prispemo do planine,
kjer pa ni več pastirskega življenja,
le prazen stan varuje še spomine.

Za skalo se planina imenuje
in tudi naša pot gre malo v skale,
a saj nam jeklenice niso tuje,
zato smo brez težav se v skok pognale.

Pred nami je zdaj Travniška dolina.
Ker se je zima komaj poslovila,
cvetita še avrikelj, alpski zvonček,
planika šele cvet je naredila.

Vmes občudujemo razglede širne:
vidimo Krn, ko se oblak razgrne,
na desni Čelo in Vršac stojita,
nam pa pogled naravnost se obrne

na Travnik, cilj današnjega izleta.
Z grebenom z njim se Plaski Vogel spaja,
Saša in Katja dobro ga poznata,
v prelepem jima še spominu ostaja.

Do vrha se je vreme kar držalo,
nato pa je pričelo deževati
in vseh devet nas s Travnika pregnalo,
v dolino urno nas neso podplati.

Pa se je ploha hitro umirila
in spet prijazno sonce se posmeje,
da slečemo odvečna oblačila,
saj na trenutke kar pošteno greje.

Med potjo smo okostje opazili -
- tu kozoroga je odnesel plaz,
in gada dva smo spotoma splašili,
ko soncu sta nastavljala svoj stas.

Tako nam pot prav hitro je minila,
saj v dobri družbi pot je zmeraj kratka.
In družba? Saša, Katja, Majda, Vera,
Janez, Zvonka, Magda, Agata in Vladka.

Na koncu vedno se postavi pika.
In na to piko nismo pozabile.
Po dolgi turi žeja je velika -
- dostojno smo Aljaža počastile.