Zdaj pa na „izi“, kot bi rekel čara... Redko objavljam z pohodov, pa tistikrat, res, to ni bil pohod čez Pohorje, vendar po Pohorju. Tri dneva, v osnovi po transverzali, pa večkrat mimo in cik-cak, počasno, in z obiskom vseh zanimljivih točk. Petek: štart ob petih po Šumljakovi (transverzala), obisk Bolfenka, razgled z Cigelnicah, Mariborska, Areh, Žigartov vrh, Bajgot, Koča pri Šumiku, vrnitev čez Kmečki vrh, Trije studenci in Črno jezero na Osankarico (30 km; spanje; hvala Juliusu za namig!). Sobota: Poh. bataljon, Tiho jezero, Klopni vrh (in koča), Pesek, Rogla, RTC, Lovr. jezera, Ribniško jezero, Ribniška koča (spanje; 31 km). Nedelja: Črni vrh, Pungart, V. Kopa, M. Kopa, Partizanski dom, Koča Planinc, Kremžarjev vrh (in koča), Slovenj Gradec (22 km). Vse skupaj cca 83 km.
Prvi dan: lepo in prijetno, tudi čez smučišča. Okoli Areha pa zelo lepa pokrajina. Od Bajgota do Osankarice (z Črnim jezerom) zeeeeeelo lepo, prav prijetna, pravljična pot. Pa kaj povedati za del poti od Poh. bataljona do Tihega jezera in od Klopnega vrha do Zgornje brvi (drugi dan)? Pogosto sem se v življenju uhvatil ko govorim da je „to in to“ nekaj najlepšega doslej vidnega v gorah. Pa ta pot je res nekaj posebnega. „Pravljica“ in „raj“ sta nezadostne besede za tisto doživljenje smrekovih gozdovih, potočki, maha, divne jutarnje sence, mehke poti, zelene trave. Zelo, zelo lepo je tudi vse do Ribniške koče (z Ribniškim jezerom), potem namesto gamsov do Črnega vrha sleduje divje šotorsko naselje, ker me je totalno presenetilo. Kamperji pa so se čutili povsem na varnem. Policija, inšpekcija...? Smučišča okoli Kop so razgledna, pa to ni moj tip poti na kateri uživam. Na Mali Kopi se lahko ta sprehod po Pohorju konča. Če ne bi bile te prelepe Koče Planinc, tisti zahodni del Pohorja mi ne bi bil vreden ponovnega obiska z svojim zoprnim, kamnitim, vročim in nenaravno speljanim stezicami.
Koče: Vse pohvale za prijezni oskrbniški par na Koči Planinc. Na vrhu top liste pa je ljubezna oskrbnica iz Koče na Klopnem vrhu kjer sem čutil najboljši vonj hrane v mojem življenju. Žal nisem mogel počakati tisti neverjetni, skriti gobov golaž, pa naslednjič... Ni bilo oskrbnika kateri bi me razočaral, ljubezna je bila tudi oskrbnica na Mariborski koči. Pravzaprav na nekaterih koč do oskrbnika se niti ni moglo priti; samo konobarji, kot na Pesku (kjer ne znajo pokazat transverzalni žig) in Pungartu. Na ta dva doma je vredno poskusiti poceni nočitev, ker so še vedno uradno planinske postojanke. Menim da ne zadolgo, ker se pretvorijo v čiste športne „entertainment“ in „outdoor activity“ destinacije (Pungart zgleda kot hotel z 5*, a Pesek bo to postal čez dva leta, po predvideni rekonstrukciji; ja, tudi pa Korošica). Na Ribniški koči te ljubezno (pisano) zaprosijo da sporočiš če boš vzel hrano iz nahrbtnika (kdo ve zakaj, morda da te sprave zunaj koče, na svež zrak?), na Kremž. vrhu pa oskrbniški par ne ve za vozni red avtobusov v Sl. Gradcu (na katerega bi lahko od zgoraj vrgel kamen). Na RTC-ju obstajajo zgodbe o gradnji nebotičnika od 110 m višine(!??!?!). Koča pri Šumiku pa - zaprta! Oskrbnika na dopustu, ob julijskemu vikendu?!? Na Osankarici cene zelo razumne, čeprav to ni uradna planinska postojanka (dunajski, solata, dve pive, čaj, nočitev v grijani sobi, tuš: 36 €).
Poti su v glavnem dobro vzdrževane, posebej s tistimi novi kažipoti (malo slabše le na zahodnem delu). Pa označeni časi so zelo nenavadni. Čeprav nisem tekač, nisem ni počasen pohodnik, pa tisti časi so redovito bili nedosegljivi. Primer na Klopnem vrhu: „Pesek 2 h“, 10 min daljše „2,15 h“, 20 min daljše pa „2,45 h“!?! Tudi za označbe višin na kažipotih se ne ve kaj označujejo: ponekod so na istem drogu dve table s različnimi višinami, a ponekod je razvidno da je stavljena višina cilja, ne pa stajališča. Enke su lepo postavljene do Partizanskega doma, potem kot na Julijcih, kjer se več ne ve da postoji nekakšna transverzala (tudi na kartah). Glede poteka transverzale, ni mi jasno zakaj ne poteka čez Cigelnice, zakaj čini nepotrebni ovinek izza Mariborske koče na sleme in posebej zakaj med Bajgotom in Peskom ne gre ni po najkrajši (mimo Trije žeblji) ni po najlepši poti (Črno jezero-Tiho jezero-Klopni vrh). Potem ne zahvati ni Roglo ni V. Kopo, ni M. Kopo ni Kremžarjev vrh. Del poti, ki mi ni všeč je od Tinčeve bajte do Bajgota in priporočam ovinek desno po cesti, kot tudi ovinek na Kočo Planinc, namesto direkt na Brneško sedlo. Kritično (povsem neoznačeno) mesto je spust na cesto (v obrnutem smeru konec ceste) na poziciji nekdanje Koče na Klopnem vrhu (blizu partizanskega spomenika).
Če kot referenco vzamemo novo turistično karto Pohorje 1:40000 (brez godine izdaje), večje napake so med Bolfenkom in Mariborsko kočo, pri spustu z Žigartovega vrha (pot gre zahodnejše in naredi veliki ovinek), pri Bajgotu (napačno označeni razcepi) in na karti označene (a neobstoječe) markirane poti na V. in M. Kopo.
Ja, iz SG v nedeljo vozi bus za Dravograd v 15,10 h, veza za MB v 17,40 h. Direkt SG-MB pa v 19,20, tudi SG-CE. Podatki na internetu za SG so na siteu „avtobusne vozovnice“.
Zaključek pohoda (vse do Maribora) v prijetni družbi Lucije in.... ja, Bojana. Lepi pozdravi, če berejo te moje vtise...