Poldanovec

V Poldanovec sva se zagledala lani maja, ko sva prilezla od Gačnikovih slapov na Vojskarski planoti na plano in uzrla tiste ostre robe strmo nad dolino Gorenje Trebuše. Ugotovila sva, da gledava pravzaprav severni rob Trnovske planote, Govci imenovan. Poldanovec je najmarkantnejši med njimi in najbrž najbolj poznan in vzpon nanj je pravzaprav praznik, saj že ko si na poti na njegov vrh, vstopiš v skrivnosten, samoten svet, v tem času tudi svet še zasneženih poti, kjer sledenje medvedovim stopinjam ni nobena redkost. Prav na te smo na krožni poti naleteli tudi mi.

Pri povratku smo še malo raziskovali okolico in oprezali za Stanovim robom, a smo ga prepustili drugemu času.

Zanimiva,a tudi težja pot je iz G.Trebuše.Poskusita ko bo brez snega.

Res je pot iz Trebuše zahtevnejša a je lepo sledljiva saj so oznake obnovljene. Pa tudi takega obiska v enem dnevu-bilo nas je prek 30, ne učaka lih vsako leto. tako da je dobro shojena. Dobri dve uri in četrt je bilo konkretnega kolenogriza, pa še slabe pol ure sprehoda do vrha Sestopali smo v dveh skupinah, eni čez Stanov rob, drugi po lovski na Lazne in po poti TV v Trebušo-in ta je bila dolga malo manj kot 4h. Na koncu se je nabralo skoraj 1300m vzponov. Navaden grič, z Lokvi hodimo tja v snegu za hec rata iz Trebuše že kar pravi vzpon, ki nikakor ni za podcenjevanje

Danes smo se povzpeli na Poldanovec po običajni poti in prehodili krožno pot kot je narisana na tabli ob poti. Zraven te so postavili še informacijsko tablo o GLAŽUTARSTVU, izdelovanju stekla, v Trnovskem gozdu. Pod njo pa je tudi nova lesena klopca. V tem obdobju imajo gozdarji kar veliko dela, saj je bilo polno posekanih dreves inn hlodov. Poldanovec je vsekakor priljubljen vrh, razgledi segajo daleč naokoli, čeprav danes ni bilo najbolj čisto.