Razpet - Porezen
Porezen je bil zame najvišji doseženi vrh do konca moje srednje šole in takrat smo se gor odpravili iz Leskovice. To je bilo dolgo popotovanje, se še spomnim, a kar dolgo se mi je zdelo tudi včeraj, čeprav tokrat samo od Razpeta. Sva začeli po cesti okoli Prviča, vzpon čez Cimprovko in Kopo sva prihranili za kdaj drugič. Da se lepi trenutki bolj porazdelijo
.
Že med potjo sva lahko pogledali tja do Triglava, a tako lepega pogleda kot je bil s panoramske ceste, ko sva se peljali iz Davče proti Razpetu, nisva potem uzrli nič več. Celotni pogled me je tako prevzel, da bi ustavil na robu ceste in občudoval vse, kar ti okolica ponuja.
Polne pričakovanja sva potem hitele Vršem naproti (1300 m), prekrasen kraj, ki pade v oči že iz daljave z dvema starima drevesoma, in tu ne moreš kar tako dalje. Moraš si vzeti malo počitka, saj kraj je temu namenjen. Tu sva pa potem cesto zapustili in se vzpenjali po markirani planinski poti preko sedla Velbnik in vrhu Medrce. Vračali sva se pa tako, da sva se ustavili še pri lovski koči na Šašu in se čudili lepemu pogledu na okolico od tam. Lovci vedno najdejo take skrite kotičke.
Mogoče še to, da na celi poti nisva srečali prav nikogar, slišali pa le žvrgolenje ptic, in zavijanje vetra, ki je vlekel po grebenu in na sedlih. Vračali sva se pa po cesti po celi poti, saj po njej prej že dolgo nisem hodila.