V zimskih razmerah mi letos Porezen ni bil namenjen
, sem si pa želela it na vrh v pomladnem času, ko vse cveti
...predvsem meni ljuba Kranjska lilija
. Ki pa je danes še ni bilo nikjer videti. Sicer sem letos planirala stopit na vrh Porezna 15x
, a mi bolj kot ne ne bo uspelo. Ah, pa kaj...mogoče pa naslednje leto
. Skratka, startala sem v vasi Podporezen, pri drugi oznaki na desni strani za Porezen. Potka je prav fletna, najbolj fajn je pa to, da kar precej dolgo časa hodiš po gozdu, ki ti daje prijetno senčko
. No, pa tudi razgledi na Rodico, Črno prst, vrhove nad Soriško planino in Triglav nas začnejo kmalu spremljati, le potrebno se je malo ustaviti in stopiti malo iz markirane poti
. V koči sta poleg mene samo še dva starejša planinca in nikogar več...pa je bila ura 9.30
. Presenečena nad skromnim obiskom jo maširam še do vrha, kjer je pihalo ravno toliko, da je bilo potrebno nadeti kapo. No, kmalu za mano pride še nekaj pohodnikov, za prste ene roke. Razgled je bil zares veličasten. Od Julijcev s Krnom in Triglavom na čelu, do Karavank in KSA. Kmalu zapustim vrh in se vračam po isti poti. Me je mikal še Hoč (tisti nižji vrh, ki je na levi strani, ko se dvigujemo proti Poreznu), pa sem se zadnji moment odločila, da ga tokrat izpustim. Grem raje še na Vrh Bače
. Srečam še nekaj planincev, nekateri izmed njih si delajo že zalogo smrekovih vršičkov za čaj. Za mano pridrvita še dva gorska kolesarja...vsa čast jima. Po dobri urci sem nazaj na izhodišču.
Še nekaj slikc...