Potoški Stol, Vajnež in Mali vrh

Toplo vreme naju je spremljalo celo pot od Urbasa do Potoškega stola. Do Urbasa je cesta kopna. Sneg se prične nad gozdno mejo, kljub visokim temperaturam je zjutraj večinoma držal sren. Sicer pa snega ni več kot 20 cm.
Dan so nama polepšale belke. Res so že odete v popolnoma belo perje.
http://www.petersfoto.si

Od studenca Urbasa po strmi stezi do bivaka na Belščici.Prav kmalu so se iz smeri Stola pripodile megle.Hitro stopim na Mali vrh in naprej na Vajnež. Pod vrhom Vajneža me preleti ptič,ki se je prav glasno oglašal.V megli ne vidim prav dobro kam sede, pa ga čez čas zagledam ko pred mano teče po poti.Bila je belka in višje nad potjo še ena. So že zamenjale perje in niso več bele kot tiste od Petra.Spustim se nižje na travnata pobočja med čredo ovac, ki se pase na planini.Malo se usedem,pojem in opazujem ples meglic v vetru na vrhu Vajneža.Lep pozdrav vsem

Danes od doma Trilobit prek planine Seče, skozi Rido, najprej na Potoški Stol, dalje Vajnež in Mali vrh, ter nazaj.
Na poti do Seče in tudi na planini, za tukajšnje razmere veliko obiska. V glavnem so bili namenjeni na Struško (cvetenje).
Sonce, kljub svežemu zraku že kar speče, snega pa je le še za vzorec.
Lep in prijeten dan! (je bil).
LP heinz!

Danes sem opravil turo: Dom Trilobit- planina Seče, Rida, Mali Vrh, Vajnež, Bivak Belščica, Potoška planina, Obešnik, Malnež, Koroška Bela.
Do Seče: kopno
Rida: ledena, trda (za prečenje obvezna z. oprema) poti ni, tako rekoč neshojeno.
Belščica oz transverzala pretežno zasnežena. Po vrhu grebena pa je primerneje (prečkaš nekaj snežišč).
Potoška pl., Spodnji rovti: pomlad.
Lp!

Vendarle se je poklopilo lepo vreme in prosta nedelja,tako da sva z ženko lahko opravila eno lepo krožno turo v Karavankah. Štartala sva pri domu Trilobit proti planini Seča in dalje proti Vajnežu. Z Vajneža sva sestopila proti Potoškemu Stolu in se nadalje spustila do Valvazorja,kjer sva se malce okrepčala in potem nadaljevala pot do začetnega izhodišča.
Ostanki snega so le še naprej od planine Seča in za hojo ne predstavljajo več nobenega problema.

Mali vrh, Vajnež, Potoški Stol...V moje veselje, se je sestra odločila, da gremo danes na Vajnež (prevoz). Pa smo šli, bolj zgodaj, zaradi Žaka in Ire. Kot ponavadi čez vse tri vrhove. Razglede nam je kvarila le meglica. Drugače pa je bilo zelo prijetno toplo, skoraj brez vetra. Ovce pa se že pasejo okoli "betonske", lep pozdrav Majda

S planine Belščica sva se kar po travah povzpela na Mali vrh. Po grebenu na Vajnež potem pa na Stol. Vreme krasno, na vrhovih ne prevroče. Stol je bil seveda oblegan, na sosednjih vrhovih je več miru.
http://www.petersfoto.si

Parkiram v bližini doma Trilobit in jo mahnem proti planini Seča in naprej na Vajnež. Z Vajneža stopim še na Potoški Stol od tam pa po isti poti nazaj v dolino. Pihal je mrzel veter in še sonček se je bolj skrival, neke toplote ni bilo. Pot samotna in razgledna, par ljudi srečam šele nad pl. Seča ko se že vračam. Med potjo opazim nekaj gamsev in tudi svizec je z žvižgom opozoril nase. Bil je lep dan, lep pozdrav vsem

Zjutraj parkiram pri Valvasorju od koder se že vali truma proti Stolu. Jaz jo raje mahnem proti Potoškemu Stolu, naprej na Vajnež in po grebenu do Malega vrha. Nazaj grede skočim še k Prešernovi koči in po ta položni poti nazaj na Valvasor. Pot je zelo razgledna vendar samotna, popestrile so jo le črede ovac. Na Prešernovi koči pa pravo mravljišče od koder sem hitro pobegnil v dolino.

Danes po nekaj zahtevnejših turah (Vrtača,Jezerska Kočna in Cima Verde)iz Urbasa na Potoški stol in naprej na Vajnež ter na Mali vrh. Za začetek Oktobra si lepših razmer ne moreš želeti.

Danes sem se od doma z Jesenic podal prek Alničja in Stamar na Kamnitnik in Mali vrh. Nazaj skozi Rido.
Na poti med Stamarami in Hrašensko pl. sem na 2/3 skrenil desno proti poseki ruševja, ki iz doline izgleda kot prečna pot po južnem pobočju Kamnitnika. Tudi na zemljevidih je zarisano kot pot, ki se vzhodneje priključi tisti od Urbasa proti bivaku. Ker sem je bil počasi že sit, sem se pri drugi grapi odločil nadaljevati navzgor (pa naj bo kar bo..) Po kratkem pretepanju z ruševjem in lahkotnim poplezovanjem se je slednje naposled izkazalo za ok. Izstopil sem med bivakom in ovčarsko kočo. Prvotni cilj je bil zgolj Kamnitnik, zato sem tam počival dobre pol ure. Ker pa bi bilo že kar škoda, da bi ne obiskal vsaj najbližjega 2-tisočaka, sem skočil še na Mali vrh. Kaj je tisto -več, kar imajo ponuditi vrhovi nad 2 jurjem? Odgovor je preprost: idealen razgled seveda.
Nazaj skozi delno zasneženo, poledenelo Rido, a zimska oprema zenkrat še ni bila potrebna. Od jutri dalje naj bi bilo vse kaj drugače.
Nad 1500 zlatijo macesni.
Omenjene poti (mislim da gre za lovsko), ki med ruševjem preči pobočje proti vzhodu, ne priporočam, saj zgolj po nepotrebnem utruja.

Lepo, sami lušti, pa upam, kdaj v prihodnje ta zanimiva pot.
LP!

Lepo, sami lušti, pa upam, kdaj v prihodnje ta zanimiva pot.
LP!

Včeraj sem se namenila na Vajnež, in sicer od doma Trilobit čez planino Stamare, mimo Hrašenske planine na Kamnitnik in čez Mali vrh po grebenu na Vajnež. Kje in zakaj se je predčasno končalo tukaj
http://stezeinsledi.blogspot.com/2014/11/ko-2102-m-visoki-vajnez-ni-dosezen.html

Pot do prečne poti brez posebnosti, višje gori mokro in spolzko s poprhi snega, zelo vetrovno in mrzlo. No že danes je seveda snega bistveno več.
Srečno na potkah, ki bodo iz dneva v dan bolj snežene

Nedokončano jesensko turo sem včeraj opravila. Gor čez planini Stamare in Srednica ter po spodnji poti na vrh, dol sprva po grebenu in čez Mali vrh ter čez Rido in Medji dol. Previdnost je potrebna le pri prečenju prve grape, kjer se še zadržuje sneg, sicer pot brez posebnosti. Kako je bilo in posnetek poti na povezavi.

http://stezeinsledi.blogspot.com/2015/05/vajnez-najvisji-vrh-jeseniske-obcine.html

Srečno na potkah

Danes sem se odločil za turo po Belščici, ki je bila več kot odlična. Začel sem od Doma Trilobit, ter prek Planine Seča in Ride nadaljeval s prečenjem pobočij Belščice vse do Potoškega Stola. V tem delu je predvsem pod Malim vrhom nekaj krajših snežišč, ki pa večjih težav ob previdnosti ne predstavljajo, možno pa jih je obiti, če se takoj povzpnemo proti grebenu. S Potoškega Stola sem odšel na Vajnež in po grebenu nadaljeval do Malega vrha, kjer sem se prečno spustil še do Kamnitnika in nato po isti poti do izhodišča.

Krasne fotografije!

Sama pa imam vprasanje, zanima me, ce kdo seveda ve, koliko casa (okvirno) bi potrebovala iz Belske planine do Vajneza (verjetno se da po tisti poti, ki vodi od Belske proti Seci priti vse do Vajneza? Sem si ogledovala karto Obcine Jesenice, kjer je oznacena neka pot)?

Hvala lepa za odgovor

Danes s Potoške planine do bivaka na Belščici in naprej do Potoškega Stola.Po krajšem postanku pa na Vajnež in naprej po grebenu in spust do Kamnitnika.Od tam do bivaka in naprej do izhodišča.Zjutraj je bilo še nekaj snega,ki pa je popoldan v glavnem že skopnel.Sama pot brez posebnosti.Razgledi čudoviti,gužve pa na poti ni bilo.
Lep gorniški pozdrav

V nedeljo smo se podali od Valvazorjevega doma v smeri Stola, a smo zavili levo proti Potoškemu Stolu po slovenski planinski poti. Pot je bila kar spolzka, saj je še ponoči in še zjutraj deževalo. Pa je kar šlo, kljub pozabljenim gojzarjem...Na Potoškem Stolu je lep razgled na avstrijsko stran, proti Celovški koči, Ovčjemu vrhu, Vajnež je pa že prav blizu. Še krajši spust in en vzpon, pa smo bili že na drugem dvatisočaku, na Vajnežu. Malo so so podile meglice, nekaj je bilo sonca. Bled in jezero smo videli, a vidljivost ni bila najboljša. Spustili smo se proti bivaku na Belščici, pa strm spust, je kar drselo na vlažnih koreninah. Kratek postanek pri Valvazorjevem domu, zavitek in Pavlino torto smo le morali poskusiti, škoda bi bila, da je ne bi....

V nedeljo smo se podali od Valvazorjevega doma v smeri Stola, a smo zavili levo proti Potoškemu Stolu po slovenski planinski poti. Pot je bila kar spolzka, saj je še ponoči in še zjutraj deževalo. Pa je kar šlo, kljub pozabljenim gojzarjem...Na Potoškem Stolu je lep razgled na avstrijsko stran, proti Celovški koči, Ovčjemu vrhu, Vajnež je pa že prav blizu. Še krajši spust in en vzpon, pa smo bili že na drugem dvatisočaku, na Vajnežu. Malo so so podile meglice, nekaj je bilo sonca. Bled in jezero smo videli, a vidljivost ni bila najboljša. Spustili smo se proti bivaku na Belščici, pa strm spust, je kar drselo na vlažnih koreninah. Kratek postanek pri Valvazorjevem domu, zavitek in Pavlino torto smo le morali poskusiti, škoda bi bila, da je ne bi....