Ker letos še ni bilo reportaže s, po mojem mnenju enega najlepših, vsekakor pa najbolj atraktivnega prečenja v Julijcih, dodajam svojo z dne 21.8.
Zaradi snežnih razmer na severu (Amalia) sem šel tokrat gor raje z juga. Na tako dolgo pot je kar problem nesti še snežno opremo.
Start s Pecola nekaj če osmo uro, gor klasika po Findeneggu, kjer ni bilo nikogar pred menoj, zato se mi ni bilo treba izogibati padajočemu kamenju. Lojtra je bila prazna, zato sem jo dol mahnil kar po njej namesto po stari poti. Na poti Leva je bilo nekaj več pohodnikov, na srečo so me prijazno spustilo mimo. Na Špiku Hude police se je drenjalo kar veliko ljudi, zato sem ga kar izpustil. Na Ceria Merlone pa potem blažen mir.
Pod Špikom nad Špranjo pa sem doživel nekaj res unikatnega, vsaj meni se to še ni zgodilo. Prikorakam okoli skale in na polici, kakih 50m metrov pred menoj, se je na skalni polici drenjalo pet(!) beloglavih jastrebov. Ko so me zagledali, so trije odjadrali, dva pa sta ostala na polici. Malo slabe volje, ker sem imel s seboj le telefon, ne pa mojega Oly-a z 12-100, sem naredil nekaj oddaljenih slik, potem pa se kot miš pritihotapil po poti do police in se s telefonom "na gotovs" približal polici. Uspel sem narediti nekaj fotk, preden sta odjadrala.
Vsa varovala so v dobrem stanju, sploh Ceria Merlone je res vrhunsko zavarovana.
Sestopil sem po mulatjeri, ki se z Vrha Krnega dola spušča do planine. Sem velik "fan" mulatjer, ki so po navadi mojstrsko speljane in zelo prijetne za hojo navzdol. Kljub temu, da se spušča počasi, sem rabil do planine Krni dol le uro in četrt. Ko sem po njej hodil pred leti, je bila mestoma kar težko sledljiva, sedaj pa očitno pridobiva na priljubljenosti in je že dobro shojena. Bistveno boljša varianta kot spust do ŠPŠ.
Edini malo zoprni del je tistih tri kilometrte pešačenja po cesti nazaj do Pecola.
Vse skupaj je trajalo okoli 11 ur, s počivanji vred.