@gordillo in morda še kdo... pot pod noge, ,,fotkič,, v roke, garmin če je ali pa tudi ne na levo roko ali pa v žep, predvsem pa na veliko odpreti oči, slediti pot(i)-em in potem doma v miru ob
hladnem soku ali pivu, mesnem ali vegi sendviču opraviti opis... Ni potrebno
takoj, lahko tudi kaj na zalogo, za dolge hladne jesensko/zimske večere ob prasketajočem ognju... Ni zahtevno, nekaj prave volje in ,,to je to,,.
Poti je še na stotine, tisoče...še pomembni vršaci širom Slovenije imajo razmeroma malo opisov, da o bolj obskurnih vrhovih ni potrebno izgubljati besed.
Osebno izbral nekoliko nižji svet, zanimajo me predvsem poti povezovalne med posameznimi hribi, hribovji, izključno označene, bolj oddaljena izhodišča...medtem ko o neoznačenih pišem tudi ampak neuradno - v razmerah. Brezpotja bi nekje morala ostati živalskemu in rastlinskemu svetu, domačinom, morda bolj samote željnim,...predvsem na višinah nižjih od gozdne meje. Nad višino gozdne meje pa menim, da ni problem, vendar morajo biti opisi res kvalitetni, bi rekel natančni in varni...veliko več je možnosti za nesreče, poškodbe in podobno in realno stanje težavnosti...
Je pa vsekakor zanimivo ko kakšen manj znan vrh ali tudi drugo točko takole spraviš v življenje na medmrežju, dobiš kakšen dober ,,fidbeck,,...Lp