Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Psihopati v hribih

Print
utrujen2. 12. 2011 20:13:42
Živ,

mene pa zanima, če ste med pohajkovanjem po hribih kdaj naleteli na kakšne čudne ljudi? Meni se je že ene parkrat zgodilo, da sem srečal koga, zaradi katerega sem se zelo slabo počutil. Nekaj primerov:

- Že od daleč vidim, da nekdo stoji ob poti, ko pa grem mimo njega in pozdravim (seveda ni odzdrava), pa gre tip brez besede tik za menoj, tako da skoraj čutim njegovo dihanje za vratom. K sreči grem in zmorem iti tudi zelo hitro, zato se ga po kakšnih 100m znebim. Ves ta čas, pa sem se počutil zelo neprijetno.
- Zadnjič nekdo v vojaških hlačah: podobna situacija, tip čudno gleda, ne blekne ničesar, ko se mu približam, gre proti meni, nato nekaj korakov za menoj, pa odneha.
- Že nekaj časa nazaj: srečam možakarja samo s sekiro v roki, nikjer nikogar, nima ničesar s seboj na višini okoli 1400m, v gozgu. Tudi ne odzdravi in me samo gleda. Ni zgledalo, da bi kaj čistil ali pospravljal.

Ne vem, kako bi se počutila kakšna ženska, ki bi šla sama takole v hrib, ampak že meni je bilo kar tesno. Pa fizično nisem ravno šibak, ampak če ti nekdo brez besed sledi tik za tabo, začneš razmišljati, kaj pa če ...

Imate kakšne podobne izkušnje?

všeč
garmin2. 12. 2011 20:27:47
*Ne vem, kako bi se počutila kakšna ženska, ki bi šla sama takole v hrib*

Meni se zdi, da si ti ena ženska.
všeč
miri2. 12. 2011 20:37:23
...za take primere pa imam sendvič na dnu "rukzaka".velik nasmeh
(+1)všeč
sjevnika2. 12. 2011 20:49:19
Uf zanimivo, veliko hodim sama po hrbih, pa kakšne "čudne" ljudi, kot jih opisujete, še nisem srečala. Se je že zgodilo, da se je kdo obrnil stran ob mojem pozdravu, da se je odmaknil ob mojem ogovoru; so si pač želeli tišine. Pa sem raje šla hitro naprej, da nisem motila njihovega miru. Ljudje smo različni in to je potrebno spoštovati. Zaenkrat se počutim varno, čeprav mi je pred dvema letoma starejši dobrovoljni gospod na Dolgem hrbtu odgovoril, da sicer razume, da me ni strah, vednar v hribih so tudi ljudje.

Bom še kar naprej hodila k mojim tako ljubim goram.

Ja, še nekaj, lani mi je pa res pri vstopu v plezalni del Jezerske Kočne nekdo ukradel ali pa si za nedoločen čas sposodil pohodne palice. Ob povratku jih žal ni bilo na mestu, kjer sem jih pustila. Naj mu služijo.

Lepo mi bodite,

Saša
(+2)všeč
snork2. 12. 2011 20:53:28
Lani gremo iz Kredarice v Vrata in malo nad Staničem srečamo tipa, "idealno" opremljenega za visokogorje:
-biu je v "ledrci"eek
-oprijetih "kavbojkah"eek
-nosil je dr. Martens (usnjeni čevlji s kovinsko kapico)eek
-čez rame je imel oprsnicoeek
A je treba še kej dodatzmedenvelik nasmehzmeden
(+2)všeč
IgorZlodej2. 12. 2011 22:16:40
Pa, da še jaz dodam, seveda ni šlo za psihopata, ampak za neobičajno osebo v gorah. Pred kakimi 18 leti, leto gor ali dol se nekega dne vračam s Triglava preko Hribaric proti Prehodavcem in ko se pričnem spuščati proti dolini 7. jezer srečam dimnikarja, čisto pravega dimnikarja, oblečenega v črna oblačila in z vsemi potrebnimi rekviziti za čiščenje dimnika. Spregovorila sva celo nekaj besed in, kot mi je povedal, je imel tisti dan za očistit dimnik v koči na Doliču in na Planiki. Pozneje ga nikoli več nisem srečal. Dogodek pa mi bo ostal v spominu do konca življenja. Seveda sem pozneje srečeval še zelo različne tipe, ampak tale dimnikar je bil nekaj posebnega.


(+10)všeč
Okmodko2. 12. 2011 22:29:33
Čudaki se najdejo predvsem v nižjih hribih v bližini mest. Na začetku poti iški vintgar-vrbica kokr češ. Npr.pri znamenitosti votli kamen nag starejši gospod z mladeničem ob sebi. Pa čevapčičarji ki v vintgarju pečejo svoje čevapčiče in puščajo nesnago. V dolini črnjuščice pod Rašico, en frajerček telovadi v gozdu in se vzdiguje na veji,ob sebi ima nemškega ovčarja,ko greš mimo pa te vpraša če kaj iščeš. Poleg tega je tam v bližini polhn placov kjer ga jugoviči žurajo pa puščajo cela smetišča za sabo! In kjer bom kmalu jaz ratal čudak in začel preganjat ljudi z motorko ki bojo to počeli! velik nasmeh Center čudakov pa je obrežje Save! Kjer me je peder nagovarjal in silil naj grem k njemu v avto na en hec! In kjer najdeš temnejše moške ki stojijo sred gozda ob drevesu in čakajo bog ve kaj. Če grete čez savski most in se ozrete proti Savi, boste z lahkoto videli kakšnega ki vam kaže svoje premoženje. Šlišal pa sem tuda za primer ko ga je kazal otrokom! To bi mogl nekaj ukrent!
(+1)všeč
viharnik2. 12. 2011 22:54:10
Pri nas eden živi kar v pržanjskem gozdu.Oblečen je ponavadi v vojaške cunje, poraščen z brado in dolgimi lasmi, včasih ga vidim s kolesom, včasih gre peš.Je precej samotne narave in redkobeseden.Seveda ga poznam iz otroških dni, kot strarejšega vrstnika, pekli smo v gozdu v krogu prijateljev, se igrali.Njegov brat je postal običajen civilni državljan, hodil v službo, on pa je vse zavračal kar je zemeljskega, le narave ne in mu pomeni vse v življenju.Izgleda kot Rambo in pravi,da gre v gozd, saj med temi materialnimi čudaki-ljudmi ne more shajati.Včasih nese s seboj kak priboljšek zaloge vrečke iz trgovine v gozd in tam tudi prespi.Naredil je nekje v gozdu tudi manjšo lopo, da se zavleče noter.Tudi pozimi ga redno srečujem, ko grem na bližnji običajni sprehod.Nič mu ne pride do živega, ne mraz, ne sneg, ne dolgotrajno deževje in pravi, da je v gozdu že vsega navajen in jemlje vse kot del narave in, da mora že tako biti.velik nasmeh
(+8)všeč
Loni3. 12. 2011 07:26:57
Ga še nisem srečala, na eno lopo sem pa naletela, če je njegova, ne vem.

(+2)všeč
JusAvgustin3. 12. 2011 08:11:50
jes pa redno srečujem svinjo v hribihvelik nasmeh
(+4)všeč
turbo3. 12. 2011 08:18:26
Najhujše, kar se mi zgodi v gorah je . . . vsako leto nekajkrat se mi to zgodi . . . da se srečam sam s seboj. Ponavadi se srečam sam s seboj takrat, ko to najmanj pričakujem in skoraj nikoli takrat, ko si to želim. Tako, da ta srečanja mene samega s samim seboj niso vedno prijetna zavijanje z očmi
(+14)všeč
pinkerton3. 12. 2011 08:58:20
viharnik, a gre za bradatega in bolj dolgolasega možakarja, po navadi z eno ali dvema vrečkama v roki? Zgodaj zjutraj ga včasih vidim ob Celovški, obut je v gumijaste škornje in kar me najbolj čudi, hodi zelo hitro in odločno kot danes le redki, ki imajo pred seboj jasno zastavljen ciljnasmeh
(+1)všeč
Misantrof3. 12. 2011 09:41:24
Mislim, da si osebki, ki se ne obnašajo ravno po normah, ampak s svojimi dejanji ne škodujejo ostalim ter tudi izvenserijsko oblečeni planinci, še ne zaslužijo oznake psihopati.
(+4)všeč
ljubitelj gora3. 12. 2011 09:45:41
Nisem še naletel na kakšne ˝psihopate˝. Ljudje smo si različni in prihajamo iz različnih delov Slovenije.
všeč
FLEKSARCA3. 12. 2011 10:38:08
velik nasmeh,khmzadrega.
všeč
jany19803. 12. 2011 10:56:53
100 ljudi 100 čudi! 100 žena in 200 sisa velik nasmeh
Saj ima lahko vsak kdaj slab dan...
Pač takrat iščemo mir in tišino v gozdu,gorah,...
Ne bi pisal moje dogodivščine na Lovrenških jezerih na Pohorju.
Možak srednjih let,daljših las,z brado in vojaškimi cunjami je ob 7.00h zjutraj "tahiniral" v razglednem stolpu...
Vse lepo in prav,če je tam-ko pa so nekateri nadležni se pa umaknem. Če se drugi ne odmakne pa zasekam velik nasmehcool
(+1)všeč
viharnik3. 12. 2011 11:01:12
A ne, Pikerton, ta je pa starejši potepuh, ponavadi z delavno haljo in gumijastimi škornji.Pozimi sem ga enkrat opazil pri -10°C s strganimi hlačami cele flehe na zadnjicieek.Sprehaja se od Vižmarij do Mecator centra gor in dol, se ustavi in gre spet nazaj nekaj 10m in to ponovi obratnozmeden.V Vižmarjih ima povsem opuščeno hišo, na parceli pa Fičko na robe obrnjen že 15let.Prišel je iz tujine, se priženil v to hišo.Z ženo sta delala neke lesene ptičje hiške in drugo lesno dekoracijo, potem pa sosedje pravijo, da je žena umrla v nepojasnjenih okoliščinah, je padla.Nekaj se govori, da je lahko bila krivda njegova, a nikoli raziskano.Ostala mu je hiša, za katero ni nikoli od takrat skrbel.
Ljudi, ki so pošteni in del narave spoštujem in nimam nič proti kje in na kakšen način živijo.Naj vsak človek živi po svojem prepričanju in notranjem zadovoljstvu pa čeprav v gozdu.nasmeh
(+3)všeč
dprapr3. 12. 2011 11:31:37
Ja, ja, ko nastopi megla in slabo vreme, začnemo gorniki "nakladati".
Upam, da si ni kdo mene zapomnil v "gorniških" oblačilih pred 30 leti!
Lp vsem in čimprej sonca želim!
(+3)všeč
lynx3. 12. 2011 12:12:48
Še nisem imel težav. Upam, da moje družbe niso psihopatske, ker se nas očitno izogibajo? mežikanje
(+1)všeč
Okmodko3. 12. 2011 12:49:52
Ha,tisto hišo z fičkotom v Guncljah pa poznam velik nasmeh Zmer me je zanimal,kaj je s to hišo. In zvem na hribi.net velik nasmeh
(+2)všeč
snork3. 12. 2011 14:26:42
Jest pa pajkice furamvelik nasmeheekcoolvelik nasmeh
pa kajvelik nasmeh
všeč
Page:12
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies