Včeraj se je odvijal že 30. Arničev zimski pohod na Raduho. Zaradi družbe in tradicije sem se tudi jaz priključil skupini, ob znanih razlogih pa sem prehodil samo srednji del poti. Spodnjih 500m na kolesih, namesto zgornjih 500 pa na nogah za šankom
.
Parkiramo pri Radušniku, po kopnem strmem travniku zavijemo v gozd, kjer se kopno izmenjuje s snegom. V spodnjem delu še gre, višje pa je pot precej ledena, zato je dobrodošla okovana pomoč. Prijetna in lepo ogrevana koča kar oblegana, prisotna je bila tudi večja skupina otrok. Kolegi po kratkem postanku nadaljujejo proti vrhu, jaz se preoblečem, čajčkam in počasi odpravim proti bližnji planini Javorje, 200 višincev nad kočo, kjer nisem bil še nikoli. Travnato pobočje je bilo večinoma kopno s poljanami nizko raslega in še zaprtega teloha. Mraza ni bilo, vročine pa tudi ne, sonce se le le nekajkrat pokazalo in dalo slutiti kako je že zelo toplo, če se le pokaže izza oblakov. Od koče proti vrhu Raduhe teh kopnin ni, po poročanju obiskovalcev vrha zahteva vsaj vršna vzpetina dereze za varen korak. Na vrhu je tudi močno vleklo, zato je marsikdo takoj obrnil.