Tokrat na Rodico s primorske strani, iz Rutarskega gozda. Parkirala na parkirišču pred rampo, nekateri peljejo še višje, kjer je bilo včasih parkirišče. Južni pristop naju je zelo navdušil in dobila sva nove ideje za pohajanje tukaj naokrog. Nekaj sva jih srečala, več ob povratku. Pot brez posebnosti, je pa sedaj vse v cvetju. Ranjaka, pogačic, alpske velese, belih kosmatincev, sviščevcev, tudi veliko nepoznanih rožic... in v zadnji tretjini ogromno encijanov. Pravi botanični raj.
Na vrhu čudoviti razgledi vse naokrog. Povratek po isti poti. Srečno in varno vsem.