Rombon ( Veliki vrh )14.7.2020
Zjutraj si skuhava kavo na klopci Planine Krnice. Po zajtrku in kavici v breg za klopci. Milan poišče mulatjero in prične se čudovito prečenje. Stara vojaška pot ima malo obiskovalcev in vegetacija jo ponekod prerašča. Pod nogami strme trave, prepadne stene, žlebovi, nižje Bovška kotlina. V gozdu zopet pride do izraza mulatijera, ki je po sto letih še čudovito ohranjena. V steni skrita kaverna in čudovit mešani gozd. Po cck. 3 urah hoje prideva do lovske koče na Planini Goričici. Soočiva se z prvimi markacijami danes.
Prične se vzpon ob številnih ostankih vojne. Pregledava vse kaverne med potjo. Čas nama hitro mineva, najin cil vrh Rombona, še zeelo daleč. Na trenutke je celoten greben zavit v meglo. Končno stopiva na vrh. Sonce, megla in dva obiskovalca poleg naju.
Ne obirava se dolgo, ker naju čaka še precej hoje. Spust ( ŽIČNICA ) ni že vrsto let doživel obiska markacista. Markacije, oznake zbledele in komaj vidne. Kje pa kje kakšen možic,tudi sama sva jih naredila nekaj. Posebnih težav nisva imela, tam pa tam sva malo študirala kam?
Pot je slikovita, pestra
Prečiva pod Černelskimi špicami. Ko preideva sedlo, se pričeneva spuščati. Pot, ki naju vodi nazaj do Planine Krnice ni markirana je pa lepo vidna in ustrezno opremljena z možici, da sva brez težav prišla po cck. 11urah nazaj na izhodišče.
Na klopci si privoščiva pivo, pospraviva opremo in proti domu.
lepo preživeta dva dneva z obilico hoje in plezanja
lp